sreda, 31. december 2008
Kič po turško
nedelja, 28. december 2008
Želim si ...
Če se za hip ustavim, globoko vdihnem in se obrnem. Če zares zberem vso svojo moč, ki se skriva v mojem srcu in si upam pogledati nazaj, vidim vse. Vse, kar je iz mene naredilo osebo, kakršna danes sem. Vidim smeh, ki je dnevno obiskal moje lice in vidim žalost, ki mu je čestokrat kljubovala. Vidim težke trenutke in vidim vse lepe trenutke, ki so žalost vzeli za svoja rodovitna tla ter se iz njih razvili v prekrasne cvetove. Slišim vsako lepo besedo, ki je sijala na te cvetove ter iz njih izvabila najlepši vonj in slišim vse zle besede, ki so cvetovom vzele radost in jih hladnokrvno pustile ovesti.
Čaka nas samo najlepše.
torek, 9. december 2008
Vsak je sam
Vsi so s teboj, na vseh poteh,
kjer seješ smeh v siv dan brezbrižnežev,
kjer si izvir, omamno živ, neusahljiv,
za usta srečnežev, vsi so s tabo.
Ob tebi so, ko si obet,
ki da razcvet, vsem krošnjam upanja,
s teboj gredo, ko si vodnik, usode krik,
na točki vračanja, v svet veruješ,
vendar najmanjši že poraz
zna izvabiti dvoma glas.
Vsak je sam, ko ostane sam,
zdaj jaz, zdaj ti,
roke časa nam pletejo,
pajčevinasto nebo.
Duša je ptič brez kril,
ko življenje se dotakne dna,
proti soncu seže ta, ki zna
vstati sam, ko je sam.
Prijatelj moj, vsi bodo tam,
ko zmag pijan ne boš več, kar si bil,
svet bo s teboj celo takrat,
ko svoj propad na kredo boš zapil,
v zadnji noči,
ko spet bi rad verjel v ljudi,
dokler se jutro ne zbudi ...
