Maybe no one told you there is strength in your tears And so you fight to keep from pouring out But what if you unlock the gate that keeps your secret soul Do you think that there's enough that you might drown?
If no one will listen If you decide to speak If no one's left standing after the bombs explode If no one wants to look at you For what you really are
Vse svoje življenje sem vedel, da me čaka nekaj lepega. Srce, ki v mojih prsih od prvega utripa dalje bije za pravičnost in enakost, za vse lepo, kar na tem svetu obstaja, me je vodilo v pravo smer. Moje poslanstvo ni bilo zdraviti ljudi kot zdravnik, kar sem sprva mislil, ko sem razmišljal o študiju medicine. Moje poslanstvo ni v politiki, kjer s krojenjem zakonov iz ozadja lahko vplivam na dobrobit soljudi, moje poslanstvo pravtako ni v oglaševanju, kjer bi z družbeno ozaveščenimi oglasi spremenil razmišljanja izgubljenih duš. Ampak je nekje povsem drugje ...
... v glasbi. Z ljudmi, ki jih imam rad in jih spoštujem že leta ustvarjam nekaj za kar si tudi slučajno nisem mislil, da bo dotaknilo ljudi po celem svetu, kot jih je. Obrnili smo prvih nekaj strani prelepe pravljice, ki ji ni videti konca ...
I pray you'll be our eyes, and watch us where we go. And help us to be wise in times when we don't know Let this be our prayer, when we lose our way Lead us to the place, guide us with your grace To a place where we'll be safe ...
Smile at a stranger. Listen to someone's heart. Hug a loved one. Tell someone you're thinking of them. Drop a coin where a child can find it; Learn something new, then... teach it to someone else. Look a child in the eye and tell them how great they are. Don't hold a grudge. Don't be afraid to say, "I'm sorry". Don't kill that spider in your house, he's just lost, help him find his way out. Look beyond the face of a person, into their heart. Make a promise, and keep it. Call someone, for no other reason than to just say "hi". Show kindness to an animal. Stand up for what you believe in. Smell the rain, feel the breeze, listen to the wind. Use all your senses to their fullest.
Take Care ~ enjoy all of your todays!
"Yesterday is the past, Tomorrow is the future, Today is a gift that's why it's called the Present."
Eden najlepših duetov, kar sem jih kdajkoli slišal. Med Lakmé in Malliko iz opere Lakmé. Skladatelj Léo Delibes. So mojstrovine, ki jih čas nikoli ne bo povozil in za katere bom vse dni svojega življenja hvaležen.
Ena tistih pesmi, ki mi vsakokrat pogreje srce in vliva novo upanje, da svet le ni tako plastičen kot se zdi, ampak da obstajajo tudi ljudje, ki razumejo in čutijo ...
You can reach me by railway, you can reach me by trailway You can reach me on an airplane, you can reach me with your mind You can reach me by caravan, cross the desert like an Arab man I don't care how you get here, just get here if you can
You can reach me by sailboat, climb a tree and swing rope to rope Take a sled and slide down slow, into these arms of mine You can jump on a speedy colt, cross the border in a blaze of hope I don't care how you get here, just- get here if you can
There are hills and mountains between us Always something to get over If I had my way, then surely you would be closer I need you closer
You can windsurf into my life, take me up on a carpet ride You can make it in a big balloon, but you better make it soon You can reach me by caravan, cross the desert like an Arab man I don't care how you get here, just get here if you can
I don't care, I dont care, I need you right here right now
I need you right here, right now, right by my side (yeah,yeah, yeah, yeah)
I don't care how you get here, just get here if you can.
Zaživel je po svoje. Najel si svoje štiri zidove in si ustvarja eksistenco, kot si jo je vedno želel. Nihče, ki mu pravi, kako naj, kaj sme in česar ne. Sam, popolnoma sam izbira vrsto WC papirja, odloča o tem ali je koš za smeti že poln in kdaj ga bo nesel dol, kaj bo imel v hladilniku in kam bo karkoli odstavil. Marsikdo se tega ne zaveda, ampak svoboda je, ko se lahko zakleneš, izklopiš mobilni telefon in si popolnoma v svojem svetu. Ko si 100% krojač svojega dneva, si šele zares svooden.
Lokacija je izjemna. Le nekaj minut ga loči od centra mesta, okrog sebe pa ima vse, kar potrebuje.
Obožuje sadje, zato skoraj vsakokrat po službi gre do soseda sadjarja, ki ima izvrstne pomaranče. "Spet sem tu" in "te pomaranče so zakon" so stavki s katerimi venomer vstopa skozi vhod. Sadjar se samo še smeje, ker točno ve, da bo spet vzel pet pomaranč. Pa sicer ni predvidljiv, ampak kar se pomaranč tiče že.
Vse bi bilo lepo in prau, če pred kratkim na drugem vogalu ne bi opazil, da ima konkurenčni sadjar še boljše orjaške pomaranče. Zdaj vsakokrat po službi pomaranče nabavlja pri drugem sadjarju in jih dobesedno skriva, da ga prvotni sadjar ne bi opazil. Z vrečko s 3,44€ vsebine opleta med avti in stebri ter pretihotaplja sočno robo v svoj brlog. Do zdaj mu je še vsakokrat uspelo, kaj pa bo, ko ga bo enkrat zagledal s konkurenčnimi pomarančami, pa ne vemo. Bo mar zardel kot rdeč semafor ali pa kot je v njegovi navadi še kaj bolj nerodnega storil? Stopil v velikanski pasji kakec, se zaletel v steber, spodtaknil čez grm, strgal vrečko in po ulici lovil razigrane oranžne žoge? Kaj le vesolje naklepa? ...
by Erma Bombeck (written after she found out she was dying from cancer)
I would have gone to bed when I was sick instead of pretending the earth would go into a holding pattern if I weren't there for the day.
I would have burned the pink candle sculpted like a rose before it melted in storage.
I would have talked less and listened more.
I would have invited friends over to dinner even if the carpet was stained, or the sofa faded.
I would have eaten the popcorn in the 'good' living room and worried much less about the dirt when someone wanted to light a fire in the fireplace.
I would have taken the time to listen to my grandfather ramble about his youth.
I would never have insisted the car windows be rolled up on a summer day because my hair had just been teased and sprayed.
I would have sat on the lawn with my children and not worried about grass stains.
I would have cried and laughed less while watching television - and more while watching life.
I would never have bought anything just because it was practical, wouldn't show soil, or was guaranteed to last a lifetime.
Instead of wishing away nine months of pregnancy, I'd have cherished every moment and realized that the wonderment growing inside me was the only chance in life to assist God in a miracle.
When my kids kissed me impetuously, I would never have said, "Later. Now go get washed up for dinner."
There would have been more "I love you"s. and more "I'm sorry"s
But mostly, given another shot at life, I would seize every minute...look at it and really see it...live it...and never give it back.
Stop sweating the small stuff. Don't worry about who doesn't like you, who has more, or who's doing what.
Instead, let's cherish the relationships we have with those who DO love us.
Let's think about what God HAS blessed us with.
And what we are doing each day to promote ourselves mentally, physically, emotionally, as well as spiritually.
Bila je obupana nad svetom. Vse, v kar je verjela, se je spremenilo v prah. Strah jo je bilo vsakega jutra, ko je odprle oči in se je vrnila ta neusmiljena bolečina. Noč je zanjo bila nočna more, kjer neprestano uhaja krempljem realnosti. Verižna reakcija v njeni duši jo je privedla do točke iz katere več ni mogla uiti. Sama se je pogrezala v brezno samousmiljenja, iz katere je prijateljske vezi več niso mogle izvleči. "Ljudje so hudobni, egoistični in nesramni" je bilo njeno novo prepričanje. "Vsak gleda samo na svojo rit" je bilo vodilo njene komaj vidne samoobrambe. "Nihče se več ne zna nasmehniti ali pa komu nameniti kako lepo besedo, brez da bi pri tem gojil še kak drug prikrit interes" so venomer ponavljale njene misli.
"Beeep! Beeep! Beeep!" - zvok, ki odmeva in odmeva v njeni glavi. Petkrat na teden, 8 ur na dan. Monotonost službe je pokrov čez brezno, v katerega se je ujela. Le kako naj uide tej stiski, ki uničuje njeno življenje?
Beeep! Beeep! Beeep!
"15,43€ prosim!"
"Gospa, oprostite, ampak nekaj ni uredu. Mislim, da ste mi premalo zaračunali!"
"Premalo? Kako premalo? Pa saj ni nič takega vmes, da bi moglo biti več. Ali?"
"Gospa, bova vseeno na koncu preverila, zmenjeno?"
"Pa res! Zaračunala sem tri komplete obešalnikov namesto štirih. Sploh ne vem, kaj naj drugega rečem, kot najlepša hvala!"
"Gospa, ni problema, še dobro da sem opazil. Bova neplačan komplet posebej zaračunala, zmenjeno?"
"Joj, še enkrat vam hvala. Res. Hvala!"
"Malenkost gospa, lep dan vam želim. Na svidenje."
"Na svidenje! Hvala!"
Človek, ki je s svojo dobrotljivostjo v njej sprožil verižno reakcijo duševnega samookrevanja, je odšel v neznano. Storil je dobro delo. Brez da bi se tega zavedal, ji je povrnil nasmeh na lice. Odprl ji je novo okno, nov začetek upanja, da svet le ni tak, kot se ji je zdel.
Spremenila je svoje načrte in se odločila za življenje.
Life isn't about keeping score. It's not about how many friends you have. Or how accepted you are.
Not about if you have plans this weekend or if you are alone. It isn't about who you're dating, who you used to date, or how many people you've dated, or if you haven't been with anyone at all. It isn't about who you have kissed. It's not about sex.
It isn't about who your family is or how much money they have, or what kind of car you drive, or where you are sent to school. It's not about how beautiful or ugly you are, or what clothes you wear, what shoes you have on, or what kind of music you listen to. It's not about if your hair is blonde, red, black, or brown. Or if your skin is too light or too dark.
Not about what grades you get, how smart you are, how smart everybody else thinks you are, or how smart standardized tests say you are. It's not about what clubs you're in or how good you are at "your" sport.
It's not about representing your whole being on a piece of paper and seeing you will "accept the written you."
But, life is about who you love and who you hurt. It's about who you make happy or unhappy purposefully. It's about keeping or betraying trust. It's about friendship, used as a sanctity or a weapon. It's about what you say and mean, maybe hurtful, maybe heartening.
About starting rumors and contributing to petty gossip. It's about what judgments you pass and why. And who your judgments are spread to. It's about who you've ignored with full control and intention. It's about jealousy, fear, ignorance, and revenge. It's about carrying inner hate and love, letting it grow, and spreading it.
But most of all, it's about using your life to touch or poison other people's hearts in such a way that could have never occurred alone.
Only you choose the way those hearts are affected, and those choices are what life's all about.
I heard there was a secret chord That David played, and it pleased the lord But you don´t really care for music, do ya? Well it goes like this The fourth, the fifth The minor fall and the major lift The baffled king composing hallelujah ...
Mati velikega poka nam je podarila obstoj, življenja, ki jih živimo in tekom katerih se neprestano učimo. Ustvarila nas je po svoji podobi in med nas razdelila vse svoje talente in hibe. Rekla nam je: "Dajem vam vse, kar premorem. Talente, ki bodo v vas vneli ogenj duševnega napredka in dajem vam hibe, da nikoli ne boste utonili v samozadovoljstvu. Vse uporabite kakor veste in znate in se razvijte v vsemogočna bitja. Še ene neskončnosti ne prenesem brez prijateljev, ki bi me razumeli."
Večini ljudem se vse življenje zdi, da so človeške hibe fizično oprijemljive, ampak se motijo.
Priporočam ogled predstave "Vse kar ste želeli vedeti o nas, pa si niste upali vprašati!", ker je polna talentov, od katerih se marsikaj lahko naučimo.
Ana, Ines in Anja, hvala za povabilo. Kot sem že enkrat napisal znan citat "Življenje se ne meri s številom dihov, ampak s trenutki, ki nam dih vzamejo!" Rad vas mam.
Za prijateljico, ki se ji je naposled le nasmehnila sreča. Vsak, ki zares (zares zares) zna ljubiti bo prej ali slej ljubljen, tako kot si zasluži. Ljudje ne rečejo zaman "Delaj dobro in dobro se ti bo godilo!", ker vsak, ki srečo privošči drugim, dela dobro.
Vsi, ki presedate iz avtomobila v avtomobil, en namig, včasih je morda bolje čakati na trolo, čeravno je zelo dolgo ni. Prej ali slej bo na postaji prisedel nekdo, ki te bo v trenutku popeljal kamor noben avto ne zmore.
Zakaj se le vsakokrat, ko zvemo kaj žalostnega za trenutek streznimo? In zakaj samo za trenutek? Zakaj tako hitro pozabimo na bistvo življenja, ki ga že vselej nosimo v sebi in se ga zavemo samo ob ganljivih trenutkih?
A mora res preteči celotno življenje preden človek ugotovi, da živi zase in samo zase? Da gleda s svojim srcem in da je svet, ki se ga tako "boji" viden samo, če nanj posije sonce?
Zunaj je toliko lepega, mi pa se ukvarjamo z nepomembnostmi.
Dajmo evro, ki ga sami rabimo, nekomu, ki ga še bolj potrebuje in hranimo svoje srce iz hvaležnosti njegovih oči. Pokličimo prijatelja, brez katerega nekdaj nismo mogli biti, on nas je soustvarjal in še vedno ima to moč. Ne šparajmo z lepimi besedami do soljudi, polepšajmo jim dan. Plešimo, pojmo in kričimo, če si tega želimo, življenje je tu in zdaj, zato ga živimo!
Naj nas nevedneži nikoli več ne zlomijo, ker MI smo močnejši od njih.