Running sushi ...

Varianta "all you can eat", ki jo priporočam vsakomur. Drugače sem velik nasprotnik tovrstnega prekomernega nažiranja, predvsem zaradi tega, ker imamo ponavadi prevelike oči in se proti koncu že bolj norčujemo iz hrane, kot pa bi jo dejansko vso pojedli. Pri "running sushi & wok" pa je zadeva nekoliko drugačna, ker mimo tebe potujejo majhni krožniki z majhnimi porcijami, ki jih brez težav poješ. Na koncu si sit, pa še slabe vesti nimaš. No, vsaj kar se norčevanja iz hrane tiče. Na koncu, ko boste že vsi totalno siti, priporočam igrico: "Vsak svojemu desnemu ali levemu sosedu izbere eno od jedi, ki jo more pojesti. Kdor se brani, časti rundo!" Solze smeha garantirane. ;)

Redkokdaj delam reklamo za kaj, ampak "Running sushi & Wok" mi je res cool. Sem bil že 2x. Restavracijo najdete v novem nakupovalnem centru SUPERNOVA na Rudniku. Cena na osebo je 12€, do 17. ure celo 9€. Pärty!

So soll es bleiben!!!

Moooooj komad ....



"... Ich weiß nicht wo du bist, oder wo du wohnst.
Aber eins ist sicher das es sich lohnt,
ich bete jede Nacht, dass ich dich finde ..."

Turške prigode ...

Bile so štiri, ki so povzročile solze smeha, zato jih je vredno ovekovečiti ...

1. Šuma (Nataša) je skoraj zamudila na letalo iz Graza za Dunaj, ker ji je mama doma zjutraj še kavico kuhala. Po poti me je klicala, da sem podaljšal čas za Cheking. Za las sva letalo naposled le ujela.

2. Sprehajamo se po cesti z Zaferjevimi bretranci in sestričnami, nakar jaz nekje v bližini zaslišim nekoga, kako poje. Pärtyglaž kot sem, ga začnem oponašati. Kar naenkrat me vsi začudeno pogledajo. Mateja mi pravi, da tega tu ne smem početi, ker je kaznivo. Nič mi ni bilo več jasno, pa jo vprašam: "Zakaj pa ne?" In mi pravi, da so Turki zelo alergični, če se kdo iz Imama, ki se ga sliži iz zvočnikov stolpov džamije, norca dela. Uffff, kaj mi je bilo nerodno tisti trenutek. Takoj sem se opravičil in jim razložil, da sem dejansko mislil, da je to nek one man band v sosednji ulici. Niso mogli drugače, kot da se mi smejijo. Spet je bilo vse OK.

3. Sedimo v restavraciji s turškimi domačimi jedmi in čakamo, da nam prinese hrano. Nataša je bila že nekoliko lačna, vzame v roke pribor, z njim rahlo udarja po mizi ter zraven precej na glas govori: "am am am am am am ..." Zafer jo takoj prekine in ji pravi, da naj neha s tem, ker se v bistvu sred lokala po njihovo dere: "pička pička pička ..." Bwahahahahaha, kva smo se režal. :)

4. Zadnji dan pred najinima letoma (mojim za Dunaj ter Šuminim za München, eno uro za mano) smo šli nabavit še baklavo. Tok cajta smo se opletali v tisti slaščičarni in pili zastonj limonado, da smo na čas povsem pozabili. Do zaključka Chekinga je bilo samo še 20 minut, mi smo pa do letališča imeli še 40 minut. Zahvaljujoč Zaferju in njegovemu očetu, ki je poklical na letališče, so Pärtyglaža počakali. Ma, tut iz tega smo se smejali. Kaj pa naj?

Turčija, ostala mi boš za vselej v spominu. Noro je bilo! Hvala.

Kendimi iyi hissediyorum ...

Zdaj pa lahko z gotovostjo rečem, da sem doma in da bom to za nekaj časa tudi ostal. Pa ne, ker ne želim več potovati, ampak ker so moje baterije polne. Za sabo imam neverjeten mesec spoznanj, 28 dni, ki so iz mene naredile boljšega človeka. Če sta me Argentina in Brazilija izvlekle iz luknje vsakdanjosti, jo je Turčija zapečatila. Čas je za nove, še boljše izzive. Srce imamo samo eno, ne onesnažujmo ga z "bullshitom" nevednih ljudi. Nikoli več!

Na obisku pri Ata Turku.

Prvi dan poroke smo si na naše dlani vsi dali namazati kano, ki prinaša srečo. Nekaj tednov bo moja dlan zgledala, kot da rjavi. Ampak ni tako, samo srečo sprejemam. :)

Amigos para siempre!

Očitno sem ustanovitelj največje Turške banke, pa sploh ne vem. :)

Drugi dan poroke ...

Težko je z besedami opisati vso to domačnost, skromnost in radost, ki jo te dni doživljava tukaj v Turčiji. Imava to srečo, da stanujeva kar pri Mateji, Zaferju in njegovi družini doma. Na ta način sva popolnoma vpeta v celotno zgodbo, z njimi dihava, se smejiva, občutiva lepoto edinstvenih trenutkov in trepetava z mladoporočencema pri vsaki malenkosti, ki ju obremenjuje. To so trenutki, ki jih za nič na svetu ne bi želel zamenjati.

Danes sledi glavni del poroke – zaobljuba pred več kot 400 povabljenci. Toliko jih pričakujejo (poslanih vabil je baje bilo preko 800). Vse goste bova s šumo, kot predstavnika Matejine družine, mogla pozdraviti in prav veseliva se že …

Prvi dan poroke ...

Pa je tu, prvi dan poroke, ki se mu rece KINA (köna). Vec sto svatov se nas bo zbralo nekje na prostem in se bomo po rokah dali porisati s kano (kdor zeli seveda). Zenske so ze navsezgodaj z Matejo odsle k frizerju (hahahahaha ... za sumino pricesko je treba res ze zgodaj startati), fantje pa smo zaenkrat se doma in Zaferju svetujemo pri zlaganju zepnega robcka. Zafer ima brata "Coskun"a, ki ıgra nek instrument podoben nasi kitari, le da ta zadeva ima 7 strun. Imenuje se "Bağlama". Kaj ta poba pocne s tem instrumentom, neverjetno. Po manj kot enem dnevu se pocutim povsem domac. Druzına je ogromna in vceraj sva s sumo spoznala vse Zaferjeve tete ın strice, vkljucno z bretranci in sestricnami (ki jih ni malo). Skupaj smo pripravljali hrano za danasnjo pogostitev. Vsı so tako prijazni, sprosceni in (v njihovih okvirjih) odprti, da si to ne bi mislil. Face so! Od vcerajsnjega dneva dalje absolutno podpiram vstop Turcıje v EU. :) TV je eno, to kulturo spoznatı v zivo, z njimi ziveti in dihati pa povsem nekaj drugega. Od tega naroda se da marsikaj nauciti.

Zdaj se pa gremo koenat ...

Turska glasba ...

Za pokusıno malce njıhove muzke. Po porokı gremo dencat, ouuuuu jeeeeeeeaaaaa ...

Türkiyede ...

Ugotovitev dneva: "Ne potrebuješ skupnega jezika, da bi našel skupno besedo."

Turčija rulz! ...

Se eu não te amasse tanto assim

Ves čas popotovanja me je spremljala pesem znane brazilske pevke Ivete Sangalo, ki sem si jo povsem po naključju zvlekel z interneta, naložil na mobitel in od prvega trenutka, ko sem jo zaslišal, vzljubil. Tale pesem je na mojem mp3 playerju bila najpogosteje predvajana, čeravno nisem razumel niti besede. Zdaj vem zakaj ...



My heart
with no direction
flying just for flying
without knowing where to go
dreaming of finding you
and the stars
that i found today
in your eyes
the stars are going to gide me
if i didnt love you this much
i would maybe lose dreams
inside of me
and would live in darkness
if i didnt love you this much
maybe i wouldnt see flowers
where i came
inside my heart.

Today i know, i loved you
in the wind of a storm
but i went beyond, much further
from the time of the storm
in the desires, in a kiss
that i ever tasted equaland the stars
give a sign
if i didnt love you this much
i would maybe lose dreams
inside of meand would live in darkness
if i didnt love you this much
maybe i wouldnt see flowers
where i came
inside my heart.

Spet doma ...

V življenju večkrat padeš v luknjo iz katere se težko spet izvlečeš. Zaideš v rutino, ki se ji stežka odrečeš. Zato si vsakokrat hvaležen, ko te nekaj odvede drugam. V svet, kjer vse poteka drugače.

Ja, bil sem v Argentini in Braziliji. Ja, spoznal sem veliko novega, doživel nore in nepozabne trenutke, ampak zame najpomembnejše so življenjske ugotovitve, do katerih sem se tekom popotovanja (voženj, letov) dokopal in ki bodo (upam) držale vso moje življenje.

Rio de Janeiro, prevetril si mi dušo in odprl nova okna, i love you for that!

Še se bova videla, takrat v spremstvu boljše polovice ...