V pričakovanju ...

Rio de Janeiro



Buenos Aires

Kmalu na drugem kontinentu ...

25. marca se s Perpetuum Jazzile odpravljamo zelo daleč. Gremo v Latinsko ameriko pogledat, kako se kaj tam majo. :) Ker se datum našega odhoda izredno hitro bliža, objavljam program naše turneje, da boste vedno na tekočem, kje ga pärtyglaži trenutno haramo. :)))

OPIS POTI: Iz Ljubljane se celotna ekipa Perpetuum Jazzile (39 članov: pevk, pevcev, dirigent, tonski mojster in uradna fotografinja) na pot odpravljamo 25. marca 2008. Zaradi najugodnejše ponudbe letalskih vozovnic pri družbi Air france se iz Ljubljane odpravljamo z letalom v Pariz, od tam pa v Buenos Aires, kjer začenjamo prvo polovico turneje. Po štirih celovečernih koncertih v Argentini, se z letalom odpravljamo v Brazilijo, kjer v Sao Paulu začenjamo z našim prvim brazilskim nastopom, turnejo pa končamo z dvema koncertoma v Rio de Janeriu. V Slovenijo se od tam spet vračamo 13. aprila.

Natančni razpored naših celovečernih koncertov:

ARGENTINA

27.3.2008 - Buenos Aires, San Justo, ob 21:00
1.4.2008 - Buenos Aires, Teatro ND / Atene, ob 21:00
3.4.2008 - Parana, Entre Rios , Teatro 3 de Febrero, ob 21:30
4.4.2008 - Rosario, Colegio de Graduados de C.E., ob 21:00

BRAZILIJA

8.4.2008 - Sao Paulo, SESC Anchieta11, ob 21:00
11.04.2008 - Rio de Janeiro, Copacabana, Sala B.P., ob 20:00
12.04.2008 - Rio de Janeiro, Copacabana, Sala B.P., ob 20:00

Pärty!!!!

Katschberg

Ples vetra in snega. Veliko sonca. Svež zrak. Na tone smeha in prijetna družba. Spet smo zmagal! Pärty!!! ;)

A maste kaj za pusta hrusta?

Kot vsako leto smo tudi letos v PJ-u pri pravili svoj mali pustni karneval. "Los tres tenores" smo seveda hodli biti spet nekaj posebnega, izvirnega, zato smo se (oprostite izrazu) našemli v DREKE. Od leve proti desni tako lahko vidite milanski drek, parižanski drek ter albanski drek (s čučalice).

Pärty! :))))

30. obletnica poroke

30 let je odkar sta si moja starša izrekla večno zaobljubo, kar smo seveda temu primerno proslavili. So pa taka družinska srečanja velika in redka priložnost, da ljudem, ki jih izredno ceniš, to daš na poseben način tudi vedeti. Zato sem kot najstarejši sin seveda imel manjši govor:

"Dragi ati, draga mamica.

Vajina skupna knjiga življenja je obrnila svoj trideseti list. List, na katerem niso zapisani lepi ali malce manj lepi spomini, pač pa ga krasijo besede zahvale. To je trenutek, ko mi, vajini sinovi, rečemo HVALA za vso ljubezen, ki nam jo ves čas izkazujeta, HVALA za vso podporo pri še tako banalnih zadevah, ki nam jo ves čas namenjata in HVALA za občutek varnosti, ki ga že vse svoje življenje čutimo v svojih srcih.

Vedita, da vaju imamo neizmerno radi in da smo ponosni, ker že od nekdaj vemo, da resnična brezpogojna ljubezen res obstaja, saj jo iz dneva v dan dokazujeta naša starša.

Zato v tem trenutku dvignimo svoje kozarce in nazdravimo tej lepi zgodbi, ki ima pred sabo še ogromno nepopisanih listov."

In sledilo je cingljanje kozarcev, objemi ter seveda darjiiiiilaaaaa. :)