2008, na zdravje!

S ponosom v očeh in radostjo v srcu
se ozri na leto, ki je za tabo.

Pozabi slabo, ohrani vse lepo
in v novo leto vstopi z nasmehom na obrazu!

Rad vas mam!

Avtor: T.C. (res, res) :)

All I want for Xmas

Vesel božič ...

Sem Božičku naročil, da vam letos izpolni vsaj eno srčno željo. No, pa da vidimo. ;)

Podari objem

Svet je toliko lepši, ker v njem obstajajo ljudje, ki se ne bojijo ...

Eva ...

Bila si prva, ki si mi na moj zelo pomemben dan prišla nasproti s prešernim nasmehom ter me lepo pozdravila med Formitasovci. Imel sem kar malo treme, vendar ti si to nesigurnost s svojo prijaznostjo v trenutku odpihnila. V dveh letih sva postala izredno dobra sodelavca in še boljša prijatelja, ki sta skupaj počela marsikatero vragolijo. Čeravno naju včasih niso razumeli, nama je bilo važno, da se tisti trenutek midva zabavava. :) Sploh ne vem, kdo se bo zdaj z mano po nepotrebnem pačil ali pa brez razloga tekal po Formitasu in se smejal, kdo prepeval pesmi, ki jih nihče drug ne pozna in kdo bo zdaj kar naenkrat vstal od mize in z mano plesal kontra taktu glasbe iz radija?

Ravno zato mi je danes toliko težje, ker vem, da Formitas zapušča eden od njegovih sončnih žarkov. Pa vendar ne bom žaloval, ampak se veselil zate in za tvojo novo pot. V življenju mora vsak človek storiti, kar misli, da je prav, predvsem pa, kar mu srce pravi, da je zanjga najboljše. Mnogi izmed nas si tega ne upamo, ti pa si zbrala korajžo in greš naprej, novim dogodivščinam nasproti. Kak prijatelj bi bil, če bi ti pri tem stal v napoto?

Zato Eva, naj tele besede ne bodo slovo, ker se nočem posloviti od tebe, pač pa en velik pärty vzklik zate, da v Indiji najdeš vse odgovore, ki jih iščeš in se kmalu vrneš nazaj k nam, ki te cenimo in imamo radi!

Eva, you're simply the best! ;)

Srečanje bretrancev in sestričen ...

20 let nekje je tega, ko se je skoraj vsak vikend v Cörovo grabo (tako jo kličejo domačini) v Otovcih na Goričkem naselil smeh otrok. Radi smo prihajali na obisk k babici in dedku, ker sta bila ljubezniva človeka z velikim srcem. Rada sta nas imela in mi njiju. Vsakokrat sta nam postregla z najslajšo šunko, zaseko in domačim črnim kruhom, kar sem jih kdaj v življenju jedel. Imela sta petelina, ki ni maral otrok in nas je vedno podil, ko nas je zalotil na dvorišču. Čeravno smo se ga bali, smo ga kljub temo vedno znova izzivali. Že takrat smo bili taki mali pärtyglaži. :) Stric pri sosednji hiši je imel koze, ki smo jih hodili gledat, božat in hecat z zelenimi vejami. Koze so obožavale zeleno listje in ga zelo rade jedle, zato so se vsakokrat zapodile k tistemu, ki je odtrgal kako vejo iz dreves. Joj, kako smešno je bilo gledati, ko je kdo izmed nas tekel z vejo po hribu in kričal, za njim pa 30 koz. To je bil naš adrenalinski kick ... podivjane koze in petelin. :)

Takih zgodb je miljon. Milijon lepih spominov, ki so moje otroštvo naredili tako lepo.

Babice in dedeka že dolgo ni več, domačija je zapuščena, smeh otrok pa je izginil. Nekdaj navihani smrkavci so postali odrasli ljudje, ki živijo svoje zgodbe in iščejo svojo popolno srečo.

Rad jih imam, zelo. Povezuje nas več kot prijateljstvo, nekaj, kar nam nihče ne more vzeti.

Noben človek ni Otok

Noben človek ni Otok, povsem sam zase;
vsak človek je kos Celine, del kopne zemlje, če Morje
odplavi grudo prsti, je Evrope manj, prav teko
kakor da je bil Rtič, prav tako kakor da je bilo
Posestvo tvojih prijateljev ali tvoje lastno; ob smrti
vsakega človeka je mene manj, zakaj včlenjen sem
v Človeštvo: In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat,
komu zvoni: zvoni tebi.

JOHN DONNE (1573-1631)

Točno sedaj ...

• je nekdo zelo ponosen nate
• nekdo misli nate
• nekdo skrbi zate
• te nekdo pogreša
• se želi nekdo pogovarjati s teboj
• si nekdo želi, da nisi v težavah
• ti je nekdo hvaležen za pomoč
• te nekdo želi držati za roko
• ti nekdo želi, da bo vse dobro
• si nekdo želi, da si srečen - a
• si nekdo želi, da ga najdeš
• nekdo slavi tvoj uspeh
• ti želi nekdo podariti darilo
• nekdo verjame, da si zanj darilo
• te nekdo ljubi
• nekdo občuduje tvojo moč
• nekdo misli nate in se smehlja
• nekdo potrebuje tvojo ramo

točno sedaj veš, da ima tvoje življenje pomen in lepo poslanstvo, kajti v njem so prijatelji, ki te imajo radi. ;)

Gardelin

Se pesmi in so PESMI ...



Iz filma Petelinji zajtrk. Vredno ogleda!!!

Kuka, Twitl, Swed, Anžljc .... hvala za kino večer. Bilo je finu fajn. ;)

****

Kada brodovi prestanu da plove
Kad se more smiri, ja ću doći u tvoj san
Pa ćeš saznati da još uvik živi
Naše ljubavi plam ...

Zakaj?

Kaj ostane, ko odidemo, ko za vedno zapustimo tale svet?

V srcih svojih dragih velika praznina in bolečina.

Vendar kaj pa zares ostane, ko tudi naši dragi zapustijo tale svet?

Trenutki, ki jih nismo živeli, ki jim nismo dali priložnosti, ker smo se prevečkrat obremenjevali z brezveznimi nepomembnimi malenkostmi.

Zakaj človek vedno more nekaj izgubiti, da se za trenutek zave, kako minljiv je ta svet? Kmalu za tem pa spet pozabi.

Zakaj?

Danes smo sveče prižgali

Danes smo sveče prižgali,
a jih nismo prižgali na grobu,
prižgali smo jih v srcih,
ki žalostno bijejo v molu.

Pri nas je od nekdaj prepeval,
rad bil je z nami, naš Robi,
fant, ki odšel je ponoči
po svoji usojeni poti.

Imel zdaj nebo bo nad nami,
imel bo oblake in veter,
imel bo zdaj drobceno zvezdo,
ki v ritmu svetila bo z nami.

Danes smo sveče prižgali,
a jih nismo prižgali na grobu,
prižgali smo jih v srcih,
ki žalostno bijejo v molu.

Real love ...

Zadnje čase sem še posebej ponosen na nekatere svoje prijatelje, ker mi vračajo vero v pravljice. S svojimi življenjskimi preobrati ustvarjajo oaze, kjer napajam svojo dušo in v srcu rojevam novo upanje.

So zgodbe ljudi, ki so zapustili svoje dosedanje življenje, vse kar jim je ljubo in drago ter sledili svojemu srcu, svoji ljubljeni osebi. V tuji deželi, v tujem svetu bodo postavili nove temelje za tisto, po čemer so vselej hrepeneli.

To so tudi zgodbe ljudi, ki so pod najbolj nemogočimi pogoji zbrali moč, prekinili večletno staro "ljubezen", ker so v njej bili ujeti in začeli novo. V novi ljubezni bodo znova vzcveteli.

So pa tudi zgodbe ljudi, ki bodo odšli daleč vztran na drugo poloblo, ker tukaj ne najdejo to, po čemer hrepenijo. Nekje globoko v sebi namreč čutijo, da bodo tam našli odgovor na svoje vprašanje.

Nobena od omenjenih zgodb ni izmišljena, vse so resnične in vse so občudovanja vredne. Resnična brezpogojna ljubezen namreč zares obstaja, ker obstaja notranji čut eksistence sebi sorodne duše. Iz nekdaj povprečnih ljudi naredi resnično srečne ljudi. Ljudi, ki iz danes na jutri sprejmejo veliko življenjsko odločitev in se ne ukvarjajo s tem kaj bo pojutrišnjem, kajti živijo za TA trenutek, v katerem samo od vsega srca ljubijo.

Rad vas imam za to, kar ste! ;)

PJ vinska turneja 2007

Za mano je eden tistih izletov, ko ti na drug dan ni žal, da si preveč popil, pač pa ti je žal, da je izleta konec in so ti ostali le prijetni spomini. V življenju je zelo malo avantur, ki so "popolne". Ta je to nedvomno bila.

Veliko smo se smejali in objemali, iz same sreče pa potočili tudi kako solzo. Lepo je imeti prijatelje, ki te razumejo, ker so ti podobni in v družbi katerih se počutiš neranljiv.

Popolnost namreč ni brez napak, napakice popolnost delajo samo še popolnejšo. Ljudje, ki se tega zavedajo, ti so zares tvoji prijatelji.

Rad vas imam! ;)

Lenti fan club

Slovenska kura ima na svojem kljunu neko anomalijo, ki jo je javnost poimenovala kar Lenti. Ali gre v primeru Lenitja za bradavico ali lepotno piko, si znanost še ni povsem enotna. Ve se, da se je razvil hitro in spontano, s povsem svojimi zakonitostmi. Velike mase mimoidočih se z veseljem zazre v to piko in marsikdo od teh mimoidočih se te tvorbe rad tudi dotakne. Bodisi iz radovednosti, bodisi iz kakih drugih interesov, katerih na tem mestu ne bomo razglabljali. Lenti je skratka prava mala oaza, kjer čas gre malo naprej, malo nazaj, malo poskoči, vmes za trenutek izgine, skratka lenti je v vseh časovnih conah. V tem kraju si lahko prisvojiš marsikatero redkost iz predkambrija, se oblečeš po najnovejši albanski ali londonski modi, s prijaznimi domačini pa rečeš kako v jeziku, za katerega pred tem nisi vedel, da ga obvladaš. Ma kaj govorim ... nisi vedel, da obstaja.

In tako se je našla povorka štirih radovednežev, ki se je ponosno vsedla v časovni stroj modre barve ter se po prekopanih poljih Prekmurja odpeljala do te anomalije izven naših meja.

Povorka je že nazaj, in to z nasmehom na obrazu. Razlog, zakaj so si prisegli, da bodo to piko od zdaj naprej obiskali večkrat letno, pa bo verjetno ostala njihova majhna skrivnost. ;)

All night long ...

Na rodno grudo sem se za praznike vrnil nekoliko zmatran od napornih preteklih dni, pa vendar razpoložen za nove dogodivščine s tukajšnjimi pärtyglaži. Plan je bil lokal Unisex, kjer naj bi igrala famozna in "svetu" "poznana" skupina Blue planet. Ajde važi, sem rekel in v pričakovanju norega večera takih in drugačnih vragolij sem do konca pogledal še en totalno kjut film "Wenn die Liebe doch so einfach wär".

Po filmu nisem pristal v nabito polnem Unisexu, pač pa v prijetni manjši družbi poznanih in novih obrazov. In to v do danes meni povsem tujem, a ljubkem lokalu, kjer smo to noč pili, peli, plesali in razbijali čaše, dokler nas malce pred sončnim vzhodom zaradi kršenja javnega reda in miru ni razgnala policija. :)

Juuuuhuuuuuu .... samo jednom živi!!! V tem življenju. ;)

Zadnjih 5 stopenj ...

Lean on me ...

Ena najlepših pesmi ever. Vsakokrat, ko jo slišim, me pogreje pri srcu. Kajti ni je slabe stvari, ki bi se lahko zoperstavila resničnemu brezpogojnemu prijateljstvu.

Zatorej, živelo prijateljstvo!!!

Sometimes in our lives we all have pain
We all have sorrow
But if we are wise
We know that there's always tomorrow

Lean on me, when you're not strong
And I'll be your friend
I'll help you carry on
For it won't be long
'Til I'm gonna need
Somebody to lean on

Please swallow your pride
If I have things you need to borrow
For no one can fill those of your needs
That you don't let show

Lean on me, when you're not strong
And I'll be your friend
I'll help you carry on
For it won't be long
'Til I'm gonna need
Somebody to lean on

If there is a load you have to bear
That you can't carry
I'm right up the road
I'll share your load
If you just call me

So just call on me brother, when you need a hand
We all need somebody to lean on
I just might have a problem that you'd understand
We all need somebody to lean on

Lean on me when you're not strong
And I'll be your friend
I'll help you carry on
For it won't be long
Till I'm gonna need
Somebody to lean on

Lean on me...

Toše Proeski, moj poklon ...

Bil si izredno talentiran pevec in človek z velikim srcem. S svojmi pesmimi nam boš za vselej ostal v spominu. Kajti tekste, kot so tvoji, lahko poje le nekdo, ki ve kaj v življenju pomeni, da si zares zmagal.

Moja najljubša ...

Zauvijek tvoj, potpisujem

na svaku ludost pristajem

zatvori me i baci ključ

da više nitko ne može uć

Osudjen na godina sto

ljubavi tvoje je premalo

bit ću tvoj štit od čelika

od mene sve nek se odbija

Daj mi da potpišem

za ljubav kriv sam najviše

Veži me za sebe usnama

veži na milijun godina

veži me i tako nemam gdje

u tvom srcu ja sam zarobljen

Veži me za sebe rukama

veži na milijun godina

nek sam cijelom svijetu zabranjen

jer sam ti u srcu zarobljen!

Življenjske resnice ...

Ko si se rodil/ -a, si jokal/ -a, vsi okoli tebe pa so se smehljali.
Živi svoje življenje do konca tako,
da se boš smehljal/ -a, tudi če drugi jokajo –
zato, ker le tako lahko drugim pričaraš nasmeh na obraz!

Ne glej na lepoto - je varljiva.
Ne glej na bogastvo - bogastvo je minljivo.

Išči nekoga, ki te zna nasmejati.
Zadošča en sam nasmeh, da se tvoj oblačni dan razjasni.

Res je, da ne cenimo nič, kar imamo
dokler tega ne izgubimo.
Res pa je tudi, da ne vemo, kaj nam manjka, dokler nas to ne doleti...

V življenju so trenutki, ko nekoga tako močno potrebuješ, da ga želiš prenesti iz sanj, da bi ga končno lahko objel!

Ko se ena vrata sreče zapro,
se odprejo druga.

Večkrat tako dolgo stojimo pred temi zaprtimi vrati in žalostno gledamo vanje, da niti ne opazimo,
da je že zdavnaj odprto okno!

Sanjaj, o čemer želiš sanjati.
Pojdi, kamor želiš iti.
Bodi to, kar želiš biti!

… zato, ker imaš le eno življenje!!!

Življenje se ne meri v sekundah,

ampak v trenutkih, ki so ti odvzeli dih!

Vokal Xtravaganzza 2007

Sreče ne moreš imeti sam,

moraš jo znati razdeliti še drugam.

Z vrhov gora,

od tam kjer smo doma,

naj sliši se v svet,

bitje našega srca ...

Foto by Kiwi

Be positive!

People are often unreasonable, illogical, and self centered.
Forgive them anyway.
If you are kind, people may accuse you are selfish, ulterior motives.
Be kind anyway.
If you are successful, you will win some false friends and some true enemies.
Succeed anyway.
If you are honest and frank, people may cheat you.
Be honest and frank anyway.
What you spend years building someone yould destroy over night.
Build anyway.
If you find serenity and happiness, they may be jealous.
Be happy anyway.
The good you do today people will often forget tomorrow.
Do good anyway.
Give the world the best you have, and it may never be enough.
Give the world the best you've got anyway.
You see, in the final analysis, it is between you and your individualism.
It was never between you and them anyway.

Be positive, from the book "T-Shirt 360°", Index Book

Dan samostojnosti

Če se celo življenje pritožujemo, da živimo v svetu, ki nam ne pusti, da bi razprli svoja krila in poleteli, smo si sami krivi! ... Edino mi lahko zberemo ves svoj pogum in gremo korak v smeri česar nas je strah, ker vemo, da nas bo za vselej osvobodilo.

TC pärtyglaž je globoko vdihnil in podpisal podnajemno pogodbo za 3 leta. In sedaj je presrečen, ker ve, da se je naposled le izpolnila želja o njegovem malem raju na zemlji. ;)

Daruj za življenje!

Dragi prijatelji, pridružite se nam na dobrodelnem koncertu in skupaj bomo spremenili košček sveta na bolje. ;)


Namen koncerta je pospešiti tipizacijo vzorcev krvi, povečati vpis darovalcev kostnega mozga v Sloveniji in zbirati sredstva za lažje delovanje Hematološkega oddelka.

Moja roža

Zakaj je sončnica moja najljubša roža? ... Ker je prelepa in ker se za njeno lepoto skriva velika simbolika ...

Sončnica je roža poletja. Njen cvet ljubi sonce, zato se venomer obrača za njim. Ko pride tema, se cvet zapre in regenerira.

Sončnica je simbol luči, svetlobe, upanja in nedolžnosti. Po vsem svetu simbolizira veselje, mir, zdravje in srečo.

Nobena druga roža ne nosi v sebi toliko svetlobe in veselja, kot to izžareva sončnica. Podarjena sončnica govori o zvestobi in občudovanju, o upanju in vztrajnosti, o življenjski moči, toploti, dobroti in sreči.

Za Kitajce je sončnica simbol dolgega življenja.

Za Van Gogha je bila sončnica simbol upanja in predanosti višji sili.

Starogrška legenda pripoveduje o sončnem bogu Heliosu, ki so ga Tiani (njegovi strici) utopili in nato dvignili v nebo, kjer je postal sonce. Klitia, ki je Heliosa ljubila, je od žalosti umrla in se spremenila v sončnico, cvetno preslikavo sonca, ki mu dan za dnem zvesto sledi s svojim pogledom. Od tod tudi latinsko ime Helianthus, ki je sesavljeno iz besed Helios (sonce) in Anthus (roža).

Lepo ...

PREVOD:

Toliko, kolikor si zaslužiš,
ti ne morem povrniti,
ker nič ni primerljivo tvoji ljubezni.

Toliko, kolikor mi daješ,
sploh ne morem vzeti,
ker zadostuje za ves svet.

Kako zelo te podpiram,
ti ne morem pokazati,
ker si več kot prekrasen(-sna).

Kako daleč zate grem,
ti nikoli ne morem dokazati,
ker je vsaka pot zate prekratka.

Tvoja ljubezen je brezpogojna,
tvoje srce bije naglas,
ranljivo in hitro.
Ko svojo glavo položim na tvojo kožo,
me obsije svetloba.
Tvoja ljubezen je brezpogojna,
tvoji pogledi so jasni,
ranljivi in zvesti,
tvoja ljubezen je tako velika vsak dan znova
in brezpogojna.

Kako zelo mi manjkaš,
ti ne morem povedati,
ker brez tebe dan se ne prične.

Kako zelo me ljubiš,
ne rabim spraševati,
ker odgovor vidim v tvojih očeh.

Tvoja ljubezen je brezpogojna.

Tisoč objemov ...

Minilo je 10 let odkar sem mnoge izmed njih nazadnje videl. Ogromno enih trenutkov, odkar sem nazadnje slišal njihov smeh, poslušal njihove zgodbe in videl njihove obraze. Zato sem neizmerno hvaležen, da se je z včerajšnjo obletnico vse to vrnilo nazaj v moje življenje.

4.F forever!!!

Svet je izgubil izjemen talent

Pavarotti, hvala vam za vse! V moje življenje ste s svojim petjem prinesli veliko lepega. Na jok mi gre in stiska me pri srcu, ker vem, da vas ne bom mogel doživeti v živo, ko pojete meni najljubšo arijo.

Nebesa zdaj slavijo, kajti dobile so čudovitega angela.

Moj poklon!

Stop the bullets. Kill the gun!

Človekov najboljši prijatelj

Obstajajo bitja na tem planetu, ki te lahko imajo brezpogojno rada. Ki sicer marsikdaj ušpičijo kako pizdarijo, ki je takrat reeees ne bi bilo treba, a so že v naslednjem trenutku pravi mali angelčki. Obstajajo majhna bitja, ki ti ne zamerijo, da včasih nimaš časa za njih, ampak so nadvse srečna in hvaležna, ko si ga vzameš. In obstajajo bitja, ki pridejo do tebe, pa naj je to lep ali manj lep dan zate in ti nudijo njihovo družbo. Zato nikoli ne zavračajte teh bitij, kajti s časom boste ugotovili zakaj so človekov najboljši prijatelj.

Se mar Lumpi moti?

Lumpi, mene so moji starši učili, da morem PREDEN prečkam cesto pogledati levo-desno-levo. Daj povej prosim svojim staršem, da so te narobe naučili. Pa ne se sekirat, saj zdaj veš kako je treba. ;)

Slovenija, moja dežela!

Moja dežela, to je njena lepota.
Moja dežela, mi smo njeni ljudje.
Lepota dežele, je sloves njen,
njeni ljudje smo njeno ime
Ponosno ime.

Moj najljubši TV oglas, ever!

Sparova pärty ulica

Prijatli, obrodile so trte vince nam sladko,
ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko,
ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi,
ki vtopi vse skrbi v potrtih prsih up,
v potrtih prsih uuup buuudi.

Prešeren, ti si po moje bil tak pärtyglaž, da sjaos! :)

Da živeme, da vlademe!

Za mano je 11 prekrasnih dni, katerih ne bom nikoli pozabil. Če sem šel na potovanje nekoliko zmeden (kot vidite na sliki), sem nazaj prišel pomirjen in duševno očiščen, pripravljen na nove življenske izzive.

Kuka, Furc in Šwed … hvala, da ste bili z mano! Bilo je noro, bilo nezaboravno!

Vso dogajanje sem združil v malo daljši pärty-potopis, ki sem ga pisal kar v poljudnem, nekodiranem stilu. Če se komu ljubi brati, vuala …

1. dan, sreda 1.8.2007

Po avtocesti smo pičili mimo Zagreba za Novi sad. Moja žlahta v Beočinu, pri Novem sadu, nas je že nestrpno pričakovala. Marica (moja tetka) je ravno 1. avgusta praznovala svoj rojstni dan, zato smo se ustavili v Rumi, da jo razveselim s šopkom. Mlada gospodična mi je za 10 € naredila prelep buket, ki sem ga spredaj v avtu zadnjih nekaj kilometrov komaj držal v naročju. :)

Ker je bila tema in oznake krajev samo v cirilici (ki smo jo nekak že pozabili), smo zalutali na tamkajšnjih cestah, se vozili po nekem narodnem parku in komaj žive muke našli Beočin.

Ko smo se pripeljali izpred hiše, so takoj vsi pritekli ven in že smo vpili od navdušenja in se objemali. Sorodnikom sem predstavil svoje prijatelje in komaj smo se vsedli za mizo, je že Stevo (tetkin sin, moj bretranec) iz hladilnika zvlekel marelično rakiiiicu. Stevo je bil vidno navdušen nad našim toastom "Oooooooogaaaaaabnooooo!" Sledila je noč pogovorov, solz in smeha ob spominih na stare čase, poslušanja Cece ter seveda pitja rakice, piva i vina. Olajlo!

2. dan, četrtek 2.8.2007

Na drug dan sta nas soseda Nada in njen mož Veca (oba že v penzionu) povabila na kafu. Nazadnje sem jih namreč videl pred 17-imi leti. Takrat sem bil zadnjič pri njih. Od takrat se je precej stvari spremenilo. Nekateri meni ljubi ljudje so za vedno odšli, spet drugi so se odselili. Pa vseeno je lepo bilo slišati, kako so se njihova življenja razvila od takrat in kako danes živita. Še vedno sta nadvse prijazna in dobrosrčna. Veca mi je že navsezgodaj (ko sem bil mačkast) ponudil njegovo domačo rakicu, iz grozdja. Vendar sem jo raje hvaležno odklonil in se priporočal za zvečer. :) Po zajtrku (v času kosila) smo se s Stevotom odpravili ogledat Novi sad in tamkajšnjo trdnjavo. Hladno pivo na terasi, s pogledom na mesto, je bilo nepoplačljivo. Ko smo se odžejali, smo pičili v njihov največji nakupovalni center, kjer se nam je dobesedno zgodilo. Ko namreč prideš v trgovino, ki je odlično založena in na policah vidiš blagovne znamke, ki jih sploh ne poznaš, se počutiš kot Alica v čudežni deželi. Stevo nas je samo gledal, kako smo tekali naokrog in vse, kar se nam je zdelo, da rabimo, v prekomernih količinah zlagali v voziček. Račun – 100 €.

Zvečer smo se s Tanjo (Maricina hčerka, moja sestrična) in Stevotom odpravili na plažo ob reko Dunav, si namočili noge in si privoščili hladno pivce v tamkajšnji restavraciji. Kuka, Furc in jaz smo se nazaj peljali v jugotu od Tanje in po poti nam je kuka razlagala, da so oni doma imeli stoenko, tam nekje godine DEVESETE …… :) Evo, že se je razleglo krohotanje po celem jugotu. Sledil je še en večer pogovorov, odlične pijače in jedače. Seveda smo poskušali tudi Vecovo rakicu. Bila je enkratna.

3. dan, petek 3.8.2007

Ko smo vstali, spakirali in se poslovili od Marice, Tanje, Stevota, Bojana (še en bretranec) ter malega Ognjena (Tanjin 5 letni sin, ki je jokal in hotel iti z nami), Vece in Nade, smo se odpeljali naprej proti Beogradu. Tam smo obiskali trdnjavo Kalimegdan (iz katerega se izredno lepo vidi, kako se Sava steka v Donavo), nato pa še Kuču cviječa (Titov grob), ki je napram 17-letnim spominom sedaj deloval dosti bolj skromen in zapuščen. Redko kje smo videli kakega človeka in tudi zbirka daril, ki jih je Tito prejel iz vsega sveta, je zelo okrnjena. Prijazen gospod v Muzeju nam je na dolgo in na široko objasnil njegove resnice in videnja o Titu, takratnih dogodkih, sedanjih ureditvah v državah ex-Jugoslavije, sproti pa dodal še kako teorijo zarote. Ko smo se od njega uspeli posloviti, smo pičili naprej za Ohrid. Vožnja je bila dolga in naporna. Med potjo smo od Stevota prejeli SMS: "OOOOOOOGAVNO .... prd .... gde ste LJUDI?". Nasmejali smo se do solz in mu seveda odgovorili. Na mojo žlahto smo naredili tako velik vtis, da so nas, preden smo šli, kar nagovarjali, da se naj na koncu vrnemo. Celoten preostanek izleta sem od Marice, Tanje in Stevota prejemal SMS-e, kje smo, kaj počnemo in kako se imamo. Familija je pač familija, kri je debelejša od vode, kot pravijo.

Ker smo v Skopju zavili narobe in kar naenkrat pristali na Kosovski meji ter se mogli obrniti, smo v Ohrid prispeli šele ob 2:00 zjutraj. Poklical sem prijatelja Perota, da nas je prišel iskat. Na kratko nam je pokazal jedro mesta in nas odvedel v eno od Burekčinic, da smo se najedli. Naslednje tri noči smo prespali kar pri njemu doma, čeravno je on že naslednji dan odšel nazaj za Slovenijo. Doma stanuje še njegova nadvse prijazna mama Nada.

4.dan, sobota 4.8.2007

Pero je v soboto (še preden je odšel) nekega prijatelja prosil za čoln in smo odveslali po jezeru, se kopali v kristalno čisti vodi in videli dogajanje na tamkajšnjih plažah. Velikanske gneče nališpane in spedenane mladine, ki fešta ob glasni muziki. Ko smo se vrnili v našo sobano, smo spoznali nekaj članov Perotove familije. Ko mi je žena enega od Perotovih bratov (ima jih 3 in 2 sestri) rekla Dobro večer, sem ji odzdravil kar z »dobra šečer!« in že smo se režali. Mali Vitorče, Perotov nečak, je izpadel kot mini-me. Ko sem ga gledal, kako niti za sekundo ne more biti pr miru in skos more neke štose izvajat, sem v njem videl sebe. Mali je faca!

Zvečer smo se vsedli v taksi ter se odpeljali v nočni lajf Ohrida. Če smo poprej izvajali štajerske kobre in supermane, smo to noč izumili štajersko glisto (vam ob priliki pokažemo). Je pa zanjo zaslužna Vodka trojka. :)

5. dan, nedelja 5.8.2007

Na drug dan, ko smo se nekak k sebi spravili, sem spoznal Nadinega brata, ki jo je ravno obiskal. Mi je razložil, da je 3 leta starejši od svoje sestre Nade (drugače 70) in da je sedaj 75. Faca! :) Perotova žlahta je tako prijazna, redko kje srečaš še tako srčne ljudi. Po zajtrku smo poklicali Milko, neko znanko enega Kukinega prijatelja, ki ji pošilja 2 flaši terana, da ji jih predamo. Milka nam je kar ponudila, da se nekje dobimo in nam malce pokaže Ohrid. Če je poprejšnji dan bilo lepo sončno vreme, je ta dan deževalo. Z dežniki smo se odpravili v mesto, tam spoznali Milko in njenega fanta Kristjana, ki sta nama v parih urah pokazala Ohrid. Vso zgodovinsko bogastvo Ohrida, s tolikimi in tolikimi prelepimi Manastirji (pravoslavnimi samostani) in cerkvami, bi kar spustili, če ne bi bilo Milke in Kristjana. Ohrid namreč ima 365 pravoslavnih cerkva, toliko, kot je dni v letu, vendar nismo vseh pogledali, brez skrbi. V enem od Manastirjev sem za mojo pokojno babico, ki je poprejšnji dan imela rojstni dan, prižgal svečko. Čeravno je bila evangeličanka, ljubezen do bljižnjih ne pozna meja in v pravoslavnih cerkvah jo je moč začutiti.

V enem kafiču, kjer smo z našima novima prijateljema in Kristjanovo sestrično Jano, ki smo jo naključno srečali v enem od večjih Manastirjev, sem jaz neroda zlomil veliko zrcalo. WC je bil namreč tako ozek, da sta se v hodniku 2 človeka težko zamenjala in ko je vstopila neka ženska, sem zadel ob zrcalo, ki se je dobesedno sesulu na tla. Bjonda se je samo nasmejala, me pogledala in dejala: »7 let nesreče, a?«. Od sramu sploh nisem vedel, kam naj gledam. Kar naenkrat je pridrvelo vso osebje lokala in so vsi bulili v ta premajhen hodniček, kaj se je zgodilo. V tem času sva se z bjondo že zamenjala, tako da je izgledalo, kot da je ona povzročila neroden pripetljaj. Ona je izginila v WC, jaz pa v neznano. :)

Še preden sta Milka in Kristijan pičila za Skopje, kjer Milka dela kot zdravnica, Kristjan pa prevajalec iz angleščine v makendonščino, nas je Milka povabila, če se bomo slučajno potikali kaj po Skopju, da pri njej prespimo. Ko smo se poslovili, smo šli valda na plesku i čevape sa kačkavalom (oni tako pravijo mastnemu siru). Mmmmmmm, njami! Po kosilu/večerji smo se odpeljali na drug konc jezera v Sv. Naum, kjer stoji eden najstarejših Manastirjev. V milini prekrasne noči in ob šumenju valov jezera smo nekaj minut pred zaprtjem cerkve stopili vanjo in si jo ogledali. V njej je Sv. Naum pokopan in legenda pravi, če na grob položiš glavo, slišiš bitje njegovega srca. Šwed, jaz in Furc smo vsi poskusili, vendar brez uspeha. Kot smo dan pozneje ugotovili, smo poslušali na napačnem mestu. Najbolj je zgrešil Furc, ki je srce predvideval tam, kjer so baje noge. :) Kuka ni poskušala, razlog: poškodovano koleno.

Na poti nazaj smo se ustavili v trgovini in prodajalko pozdravili z Dobra-ta-ta večera-ta-ta. Spet ena monti-pajton situacija, ko samo bruhneš v smeh. Ampak oni res govorijo vse na ta-ta, pa si tega nočejo priznati. Face! Nadi smo želeli kupiti neko darilo v zahvalo za nočitev, vendar razen špecarije niso imeli nič drugega. Kalodont ali tamponi pa tudi nekak niso primerno darilo, zato smo se odločili, da ji naslednji dan kupimo nekaj lepega. Odpeljali smo se proti domu.

Ko smo se očedili za night-life, smo se s taxijem SUZUKI plus (eden od Perotovih prijateljev) odpeljali v diskač in na tc-tc-tc plesal in pil do jutranjih ur.

6.dan, ponedeljek 6.8.2007

Zjutraj smo spakirali cule, se poslovili od Perotove mame, in pičili za Skopje. V Ohridu smo se ustavili in mami kupili lepo majhno vazico z rdečo vrtnico v njej in ji odpeljali na dom. Kljub temu, da smo se že poslovili, smo ji še enkrat pozvonili in bila je zelo vesela darila. No, naposled smo le odfrčali proti Skopju, saj smo si rekli: Če nam kdo nudi brezplačno prenočišče, zakaj ga ne bi izkoristili. Ob iskanju Manastirja Sv. Jovana Bigorskega (v katerem naj bi se nahajal eden od treh obstoječih ikonostasov (stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike) iz orehovega lesa in kjer delajo baje fenomenalno kislo mleko, ki je tako trdo, da ga lahko režeš), smo večkrat zalutali s poti. Ker nismo želeli prepozno priti v Skopje, smo nehali iskat manastir in šli naprej za makedonsko prestolnico. Ko smo prišli v mesto, smo se dobili z našo prijateljico Milko, Kristjanom ter Milkinim bratom Filipom (študentom stomatologije), ki so nas odpeljali v restavracijo s tradicionalno makedonsko hrano. Jedli smo vsega po malem. Mmmmm, njami! Pred jedjo seveda opet rakica, med jedjo pa njihov traminec. Bil je lep večer pogovorov in smeha.

Po večerji smo šli v enega od tamkajšnjih barov na pivo, kjer smo ponovno srečali Jano in njenega sodelavca iz Dunaja. Znamenitost bara je, da v njem dobiš arašide in med jedjo olupke mečeš kar po tleh. So namreč dobri za nego talnega lesa. In valda smo si dali duška! :) Ko lokal zaprejo, dajo stole na mize in vse lepo pometejo, da obiskovalci na drug dan spet lahko v miru delajo nesnago. :)

Ura je bila že pozna, zato sta Milka in Kristjan odšla domov (Milka je zjutraj delala), pravtako Jana in njen sodelavc (sta imela zjutraj nek poslovni sestank). Je pa zato Filip ostal z nami in nas odpeljal v enega od tamkajšnjih barov, kjer se ga fešta. Sledil je spet žur olajlo!

7.dan, torek 7.8.2007

Ko smo se zbudili in pozajtrkovali, smo si s Filipom in Kristjanom šli ogleda par kulturnih znamenitosti Skopja. Največji vtis na nas je naredil leseni ikonostas v enem od tamkajšnjih manastirjev. Posebnost tega ikonostasa je, da je izrezljan iz orehovega lesa. Delali so ga 7 let in še danes jim ni jasno s kako tehniko. Ker so kosi kar v celoti izrezljani. Nič ni narejeno po delčkih in zlepljeno skupaj. Noro, res. Za videt! Pravtako velik vtis na nas je naredil voden ogled po njihovem nacionalnem muzeju. Ponavadi prideš v muzej in ti je bolj ali menj vse kr neki, ker ne veš, za kaj se gre in se ti ne ljubi brat, zato vse na hitro preletiš. Tukaj si je pa vodička vzela čas za nas 4 in Filipa ter nas popeljala skozi njihovo zgodovino. Vmes sem se zalotil, da sem jo poslušal kar z odprtimi usti, tako zanimivo mi je vse bilo. Prau orisala nam je takratno življenje.

Popoldan smo se dobili še z Milko in se skupaj odpeljali na Vodno planino (eden od hribov, na katerega meji mesto). Razgled je bil prekrasen. Videli smo celo Skopje. Tudi tam smo obiskali enega od Manastirjev ter sosednjo restavracijo, kjer smo ponovno jedli njihove domače jedi. A tokrat s prekrasnim pogledom na mesto. Na poti domov smo se ustavili nekje na polovici hriba in mesto pogledali že v žaru nočnih luči. Prelep pogled na utrip mesta, ki si ga poprej poznal samo iz knjig ali televizije.

Ker smo na drugi dan šli že navsezgodaj na pot, smo ta večer šli samo še na sadne kupe (z zmrznjenim sadjem, ne vem zakaj) v enega od lokalov ob reko Vardar (Od Vardara pa do Triglava, od Đerdapa pa do Jadrana …. saj poznate?). Zvečer smo se poslovili od Kristjana in šli spat. Spali smo kar na tleh njihove dnevne sobe, v spalkah. In to ne na njihovo željo, marveč na našo. Šli smo se pač tabornike.

8. dan, sreda 8.8.2007

Navsezgodaj smo se spakirali, se poslovili od Milke, ki se ji je že mudilo na delo ter s Filipom odšli proti našemu avtu. Ko smo prtljago odložili, nas je Filip počastil s kavo in fuuuul dobrimi sendviči, v enem od bližnjih barov (po mnenju Filipa, ki nikoli ne meša ribe z mlečnimi izdelki :), baje najboljši sendviči v mestu. S kuko sva si namreč zaželela sendvič s tuno in jajci ter sirom, pa nama je Filip sir dobesedno odsvetoval, ker to pri njih nikoli ne mešajo). Poslovili smo se od Filipa ter odfrčali proti Dubrovniku. Obšli smo Albanijo, Kosovo in Črno goro, ker so nam jih odsvetovali (ni še varno) ter se ponovno peljali skozi Niš, kjer smo se ustavili na kavici. Skozi Niš teče dobesedno rdeča reka. Smo samo bulili. Ko smo med potjo prečkali Bosno, nismo mogli verjeti lastnim očem. Bosna je takooooo lepa. Vozili smo se po južnem delu ob reki Drini. To ti vmes kar dah zastane, ker je tako lepo in pristno. Te mogočne kotline in gozdovi, travniki in bregovi. Na cestah pa milijon enih majhnih tunelov, v katerih ni luči, ampak si svetiš sam. Bila je tišina, večinoma smo bili sami na cesti, nad nami pa zvezd nebroj za luč. Noro!

Po dolgi in kar se sedenja tiče dokaj naporni poti (svaka čast Swedu, ki je by the way ves dopust sam šofiral), smo končno prispeli v Dubrovnik. V kampu Solitudo (priporočamo!) smo postavili svoj šotor in precej zmatrani šli spat.

9. dan, četrtek 9.8.2007

Po zajtrku na armafleksih, smo odcapljal dol po hribu na plažo, kjer smo uživali ob bevandah, piru in se kopali ves popoldan. Ambient je fenomenalen … pogled na sosednje otoke, mogočen most dr. Franje Tuđmana, velikanske potniške ladje, ki plujejo v pristanišče … res, adijo pamet!

Popoldan smo se očedili in z busom (v katerem smo se skoraj skuhali) odpeljali v stari del mesta, kjer je glavno dogajanje. Ravno za las smo še ujeli, da smo lahko stopili na trdnjavo Lovrijenac (drugače poznana kot Gibralatar Dubrovnika), ki kot en kitajski zid, po katerem lahko hodiš, obkroža stari del mesta. Doživeli smo prelep sončni zahod nad mestom. V enem od restavracij, kjer smo si zdilali liter brezplačnega vina, smo jedli lignje in ribe, jim popili precej domačega belega vina oranžno-rdeče barve (4 litre) ter z hišnim muzikantom (na kitari) peli hrvaške zimzelene. Na poti do enega od nočnih klubov smo zvrcnili še liter Long Island Ice Tea in nato pozno v noč žural v tam trenutno najbolj IN lokalu.

10. dan, petek 10.8.2007

Ko smo se zbudili, spakirali in odjavili v kampu (plačali smo samo en dan, kljub temu, da smo prenočili 2 noči), smo se podali naprej proti Neumu (edini kraj, s katerim Bosna meji na morje) ter zavili proti Mostarju. Pred tem smo se ustavili še v Međugorju, kjer smo prižgali svečke za naše pokojne in šli naprej za Mostar. Staro jedro Mostarja je sanjsko, celo je iz kamnov, po ozkih ulicah se sprehajajo ljudje in ves čas vohaš prijetne arome. Človek bi tam kar živel, tako lepo je. Imajo lokal Alibaba, ki se nahaja dobesedno v jami/skali. Ima take majhne separejčke s pouštri po tleh in vse je v orientalskem stilu. Za rešetkami v skritih kotičkih stojijo odprti zaboji polni zlatnikov, na katere kaplja voda iz jamskih sten. Hudo! Tam smo si privoščili kavico. Moram priznati, eden meni najlepših lokalov, ever! Pa vsi veste, da sem jih obiskal že mnogo! :)

Žal nas je preganjal čas, zato smo se odpeljali naprej za Sarajevo. V sarajevu smo avto kar parkirali na enem od parkirišč in šli v night life. Jedli smo pljeske i čevape sa kajmakom, čebulo in jogurtom zraven. Tako dobro, da smo si lizali prste (vsak svoje seveda). To noč smo prežural v dveh od mnogih Sarajevskih lokalov in prenočili kar v avtomobilu na parkirišču. Če je zvečer bil parking poln avtomobilov, je sredi noči naš bil edini. Nekje ob polšestih zjutraj smo se prebudili, ker smo na parkingu zagledali policiste in se zbali, da smo zabredli v težave (na parkingu je prepovedano spat v avtu), vendar policaja sta se samo ustavila, da v miru pojesta burek. :) No, mogoče nas pa nista opazila od povsem zarošenih stekel, kot da bi snemali Titanic 2. del. In že smo drnjohali naprej.

11. dan, sobota 11.8.2007

Zjutraj, ko smo se zbudili in se kar sredi parka oblačili in čedili, nam je prijazna gospa v sosednji trgovini ponudila, da avto zapeljemo izpred njene trgovine, da bo nanjga pazila, medtem ko bomo mi v mestu. Saj baje zelo radi vdirajo, misleč da najdejo denar. Gospe smo pozneje v zahvalo podarili kavo.

Tekom dopoldneva smo se potikali po Baščaršiji (Sarajevski stari trg) ter nakupovali darila za naše sorodnike in prijatelje, popoldne smo pa pičili proti domu. Po poti smo se še ustavili v Visokom, kjer so našli ostanke piramide. Ker je deževalo smo ogled opravili kar iz avta. Prijazen starejši gospod nam je v nekem katalogu kar s prstom skozi okno pokazal kaj vse se da videt in že smo šli naprej.

Po poti domov smo se ustavili še v Jajcu (A must be!), pogledali tamkajšnje slapove, po naključju srečali bobnarja Gašperja (svet je res majhen) in pičili proti severu na avtocesto ter drveli proti domu, kot da ne bi bilo jutra.

Če zlomljeno zrcalo za marsikoga pomeni 7 let nesreče, bom jaz izjema, kajti zame to pomeni začetek nove ere. ;)

PÄRTY!

Jugoslavijo, Jugoslavijo ...

Jutri navsezgodaj se manjša pärty delegacija Kuka, Luka, Swed in moja malenkost odpravljamo novim dogodivščinam nasproti. Kot zavedni Sloveneci, ki smo odraščali začasa Tita je naša dolžnost, da obiščemo kraje, kamor so naši očetje hodili v vojsko in kamor so naše matere pošiljale pisma z dišešim papirjem.

V slabih dveh tednih bomo tako zabkrožili našo ex-domovino in obiskali Novi sad - Beograd - Niš - Skopje - Ohrid (Ohridsko jezero) - Tirana - Podgorica - Dubrovnik - Neum - Split - Zadar - Plitvička jezera; z možnostjo modifikacije poti za Sarajevo.

Vem, da bo lepo, ker bodo z mano prijatelji, ki jih cenim in imam rad! PÄRTY!!!!

Od Vardara pa do Triglava
od Đerdapa pa do Jadrana,
kao niska sjajnog Đerdana,
svijetlim suncem obasjana,
ponosito sred Balkana
Jugoslavijo, Jugoslavijo.

Volim tvoje reke i gore,
tvoje šume, polja i more,
volim tvoje ljude ponosne,
i ratara i pastira
uz frulicu kad zasvira
Jugoslavijo, Jugoslavijo.

Krv se mnoga za te prolila,
borba te je naša rodila,
radnička te ruka stvorila.
Živi sretna u slobodi,
ljubav naša nek te vodi
Jugoslavijo, Jugoslavijo.

Die Gedanken sind frei

Je pesem, ki mi je na letošnjem festivalu vokal.total.2007 segla do srca. Je stara nemška pesem iz leta 1780, ki v sebi nosi prelepo sporočilo - "Tvoje misli so svobodne! Nihče ti jih ne more vzeti." V Grazu so jo na način "vse kocine pokonc" izvajali pärtyglaži iz Nemčije in letošnji zmagovalci kategorije Jazz - skupina Maybebop. Objavljam jo v originalni 4 kitični verziji, tako kot so jo zapeli zmagovalci. Gre pa takole:

Die Gedanken sind frei, wer kann sie erraten,
sie fliegen vorbei wie nächtliche Schatten.
Kein Mensch kann sie wissen, kein Jäger erschießen
mit Pulver und Blei: Die Gedanken sind frei!

Ich denke was ich will und was mich beglücket,
doch alles in der Still', und wie es sich schicket.
Mein Wunsch, mein Begehren kann niemand verwehren,
es bleibet dabei: Die Gedanken sind frei!

Und sperrt man mich ein im finsteren Kerker,
das alles sind rein vergebliche Werke.
Denn meine Gedanken zerreißen die Schranken
und Mauern entzwei, die Gedanken sind frei!

Drum will ich auf immer den Sorgen entsagen
und will mich auch nimmer mit Grillen mehr plagen.
Man kann ja im Herzen stets lachen und scherzen
und denken dabei: Die Gedanken sind frei!

*************

The thoughts are free, who can ever guess them?
They just fly by like nocturnal shadows.
No man can know them, no hunter can shoot them,
with powder and lead: The thoughts are free!

I think what I want, and what makes me happy,
but always discreetly, and as it is suitable.
My wish and desire, no one can deny me
and so it will always be: The thoughts are free!

And if I am thrown into the darkest dungeon,
all this would be effortless work,
because my thoughts tear all gates
and walls apart. The thoughts are free!

So I will renounce my sorrows forever,
and never again will torture myself with some fancy ideas.
In one's heart, one can always laugh and joke
and think at the same time: The thoughts are free!

Levjesrčni dvojčki ...

... so pihali, dokler jih vseh niso izpihali! :)

Vprašanje ...

Kiwi praznuje ...

... in T.C. ji želi najlepšo pärty leto doslej, polno pärty ljudi, pärty smeha in vedno polnih pärtyglažev! ;)

Keep smilin'
Keep shinin'
Knowin' you can always count on me
for sure
that's what friends are for
In good times
And bad times
I'll be on your side forever more
That's what friends are for!

Šola v naravi

Ko se nekaj odločiš ali si zaželiš, spelji do konca, pa četudi se ti ne ljubi! Kajti nikoli ne veš, lahko da si z napačno odločitvijo uničil drugače nepozabne trenutke.

V nedeljo me je zagrabila želja prvič letos skočiti v morje, plavati žabico ko prfuknjen, da mi valovi tolčejo v obraz in se davim od na silo popite morske vode. :)))))

Twit, Mojca, Melanija so imele isto željo. Šume, fejst punce ste! ;)

PÄRTY!!!

Naša Vanja se je poročila

Vanja & Robert ... vse naj naj za vekomaj! ;)

Razstava & rojstni dan ...

Sašo Vrabič je včeraj odprl vrata svoje razstave POGREŠANI (ekrani), na kateri seveda nismo smeli manjkati. :) Razstava je prva liga. Priporočam ogled!

In tudi naš prezi je slavil svoj rojstni dan! PÄRTY!!!

Izdali smo naš novi singl ...

Piknik športnih duš

Če se včasih ujameš v zanko dolgočasja in dobiš občutek, da se nikamor več ne premakneš, prelomi to zanko. Poišči ljudi, ki so ti podobni, onkraj tega, kar ti je poznano in domače.

Že od nekdaj nisem maral športa, vendar zakaj? Ker sem jaz tako mislil! Zdaj pa že več kot eno leto poznam svoje Pumperje in prau noro mi je, ker mi je šport postal oddih.

Pump it! - pärty ste!!!