"Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roke in oklepanjem
duše. Spoznaš, da ljubezen ne pomeni odpiranja in da družba ne pomeni
varnosti. Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso
obljube. Priznavati začenjaš svoje poraze z dvignjeno glavo in odprtimi
očmi, s pokončno držo odraslega, ne s potrtostjo otroka. Naučiš se
graditi vse svoje poti danes, ker so jutrišnja tla preveč negotova za
načrtovanje. Čez čas spoznaš, da te celo sonce opeče, če se mu predolgo
izpostavljaš. Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da
čakaš, da ti nekdo drug prinese rože. In nauči se, da resnično lahko
zdržiš … Da si resnično močan in da si resnično vreden."
Tomaž Humar
