petek, 23. januar 2009

Hallelujah



I heard there was a secret chord
That David played, and it
pleased the lord
But you don´t really
care for music, do ya?
Well it goes like this
The fourth, the fifth
The minor fall and the major lift
The baffled king composing hallelujah ...

sreda, 21. januar 2009

Talenti in hibe ...

Mati velikega poka nam je podarila obstoj, življenja, ki jih živimo in tekom katerih se neprestano učimo. Ustvarila nas je po svoji podobi in med nas razdelila vse svoje talente in hibe. Rekla nam je: "Dajem vam vse, kar premorem. Talente, ki bodo v vas vneli ogenj duševnega napredka in dajem vam hibe, da nikoli ne boste utonili v samozadovoljstvu. Vse uporabite kakor veste in znate in se razvijte v vsemogočna bitja. Še ene neskončnosti ne prenesem brez prijateljev, ki bi me razumeli."

Večini ljudem se vse življenje zdi, da so človeške hibe fizično oprijemljive, ampak se motijo.

Priporočam ogled predstave "Vse kar ste želeli vedeti o nas, pa si niste upali vprašati!", ker je polna talentov, od katerih se marsikaj lahko naučimo.

Ana, Ines in Anja, hvala za povabilo. Kot sem že enkrat napisal znan citat "Življenje se ne meri s številom dihov, ampak s trenutki, ki nam dih vzamejo!" Rad vas mam.

sreda, 14. januar 2009

To love you more ...

Za prijateljico, ki se ji je naposled le nasmehnila sreča. Vsak, ki zares (zares zares) zna ljubiti bo prej ali slej ljubljen, tako kot si zasluži. Ljudje ne rečejo zaman "Delaj dobro in dobro se ti bo godilo!", ker vsak, ki srečo privošči drugim, dela dobro.

Vsi, ki presedate iz avtomobila v avtomobil, en namig, včasih je morda bolje čakati na trolo, čeravno je zelo dolgo ni. Prej ali slej bo na postaji prisedel nekdo, ki te bo v trenutku popeljal kamor noben avto ne zmore.

Srečen zate držim pesti. ;)

nedelja, 11. januar 2009

Tu in zdaj ...

Zakaj se le vsakokrat, ko zvemo kaj žalostnega za trenutek streznimo? In zakaj samo za trenutek? Zakaj tako hitro pozabimo na bistvo življenja, ki ga že vselej nosimo v sebi in se ga zavemo samo ob ganljivih trenutkih?

A mora res preteči celotno življenje preden človek ugotovi, da živi zase in samo zase? Da gleda s svojim srcem in da je svet, ki se ga tako "boji" viden samo, če nanj posije sonce?

Zunaj je toliko lepega, mi pa se ukvarjamo z nepomembnostmi.

Dajmo evro, ki ga sami rabimo, nekomu, ki ga še bolj potrebuje in hranimo svoje srce iz hvaležnosti njegovih oči. Pokličimo prijatelja, brez katerega nekdaj nismo mogli biti, on nas je soustvarjal in še vedno ima to moč. Ne šparajmo z lepimi besedami do soljudi, polepšajmo jim dan. Plešimo, pojmo in kričimo, če si tega želimo, življenje je tu in zdaj, zato ga živimo!

Naj nas nevedneži nikoli več ne zlomijo, ker MI smo močnejši od njih.

sreda, 7. januar 2009

Lunin davek

Prau ponosen na pesem, ki prihaja iz našega konca ...



So please stay on life
don't say goodbye,
not yet not this time.
You have to trye,
just stay, don't ask me.