Kič po turško

Neizmerno uživamo v državi tradicije, ritmov in kiča. Vsak večer pärty maraton do petih zjutraj, nato dopoldansko lepotno spanje, popoldan pa na ulice. Tako neobremenjeno zabaval se že zelo dolgo nisem. Lep pozdrav v Slovenijo iz Türkiye, kjer smo skupaj izumili novo lasno kulturo. :)

Želim si ...

Če se za hip ustavim, globoko vdihnem in se obrnem. Če zares zberem vso svojo moč, ki se skriva v mojem srcu in si upam pogledati nazaj, vidim vse. Vse, kar je iz mene naredilo osebo, kakršna danes sem. Vidim smeh, ki je dnevno obiskal moje lice in vidim žalost, ki mu je čestokrat kljubovala. Vidim težke trenutke in vidim vse lepe trenutke, ki so žalost vzeli za svoja rodovitna tla ter se iz njih razvili v prekrasne cvetove. Slišim vsako lepo besedo, ki je sijala na te cvetove ter iz njih izvabila najlepši vonj in slišim vse zle besede, ki so cvetovom vzele radost in jih hladnokrvno pustile ovesti.

Vse slišim in vse vidim. Danes globoko zajemam zrak, z nasmehom se obračam nazaj na pot, ki je pred mano in jo nadaljujem močnejši, kot kadarkoli poprej. Korak za korakom vstopam v prvi dan preostanka svojega življenja in vzklikam na ves glas: »Vse dobro, ki obstajaš, vsa mogočnost lepega, ki dnevno siješ in bdiš nad mano, vodi me!«.

Želim si, da mojo novo pot spremljajo le še ljudje, ki zares vidijo. Želim si, da me obdajajo ljudje, ki zares vdihnejo vsak svoj dih in zares cenijo vsak dar, ki ga oči podarjajo njihovim mislim. Želim, da me spremljajo le še ljudje, ki iz mene delajo boljšega človeka in ki na mojo pot ne mečejo pregrad.

Naj se me za vselej izogibajo grde in zahrbtne misli in naj me obidejo vsi zlobni in zlagani pogledi. V moje življenje pa naj prihajajo samo še ljudje, ki vedo kaj je iskren nasmeh in lepa beseda. Ljudje, ki znajo preskočiti lastno senco ter jo s svetlobo svojega srca spremeniti v nevidne vezi, ki nas bodo vselej povezovale. Naj se moje duše dotaknejo le še ljudje, ki se v tem življenju zares borijo za prijateljstvo in ljubezen.

Naj se pridružijo tistim, ki so že del moje poti in ki jih imam neizmerno rad.

Čaka nas samo najlepše.

Formitasova novoletna čestitka

Vsak je sam

Vsi so s teboj, na vseh poteh,
kjer seješ smeh v siv dan brezbrižnežev,
kjer si izvir, omamno živ, neusahljiv,
za usta srečnežev, vsi so s tabo.

Ob tebi so, ko si obet,
ki da razcvet, vsem krošnjam upanja,
s teboj gredo, ko si vodnik, usode krik,
na točki vračanja, v svet veruješ,
vendar najmanjši že poraz
zna izvabiti dvoma glas.

Vsak je sam, ko ostane sam,
zdaj jaz, zdaj ti,
roke časa nam pletejo,
pajčevinasto nebo.

Duša je ptič brez kril,
ko življenje se dotakne dna,
proti soncu seže ta, ki zna
vstati sam, ko je sam.

Prijatelj moj, vsi bodo tam,
ko zmag pijan ne boš več, kar si bil,
svet bo s teboj celo takrat,
ko svoj propad na kredo boš zapil,
v zadnji noči,
ko spet bi rad verjel v ljudi,
dokler se jutro ne zbudi ...

Are we human or are we dancer?

Glamur iz šolskih klopi ...

Brez komentarjev?!?

Zakaj noben več nič ne komentira? Kaj imam tako boring prispevke al kaj je zdaj za bregom?

Nekaj je gnilega v državi Danski! :)

Jufka z žužo

"Daj pridi na žur, sestra bo mela potopisno predavanje o Ameriki pol se ga pa bomo vžgali." Itak, da sem sprejel vabilo frienda, s tem, da sem potopisno predavanje čist zamudil, sem mel pump in attack prej, sem se ga pa zato prišel pravočasno "vžgat". Taxist je klel tako zabavno in nalezljivo, da sem kar z njim začel klet čez dva pubertetnika z dönerji, ki sta se s 2m/h pomikala čez prehod za pešce, pred katerim sva midva čakala, da lahko greva naprej. "Matr, taki mi grejo najbolj na živce! Baše döner vase in misli, da je sam na svetu. Najraj bi kar na gas pritisnu." je rekel in sva se smejala. "Živjo, jaz sem Tomaž" sem rekel neznanim obrazom in se rokoval s 20 folka, od katerega si niti enega imena nisem zapomnil. No, recimo, da si nisem. :) Še sreča, da je par mojih bilo med njimi, katerih imena poznam. "Na zdravje!" in že smo nagibali bowlo, whiskey, vodko, jin in še nekaj, kar nismo povsem znali definirat. :) "Torej, v nedeljo velja, dobimo se v centru in ga gremo vzpodbujat, ko priteče v cilj" je bil naš zadnji sklep pred razhodom, nekdaj ponoči. Zaluštala se mi je goveja jufka. Stojimo v vrsti in slišim parček pred mano: "V solati sva lih vidla neko žužo". Jufkamojster premetava solato, a nič ne najde. Je bila to samo šala?!? "Kaj boste pa vi v jufki?" me vpraša. "Hmmmm, jaz pa bi samo zelje in paradajz, prosim!" :)

Bolj rusko ne gre

Letalo iz Brnika je bilo majhno, polno PJ-jevcev, kot da bi imeli že kar svoj jet. Čez dve uri smo pristali, se odpeljali v nek "hotel" na obrobju. Twilight zone. Tuširanje s toplo vodo možno le med 6:00 in 8:00, za WC papir moraš v recepcijo, obroki vsi začinjeni s koprom. Zjutraj smo se odpeljali na prizorišče koncerta. Zaskrbelo nas je ko smo zagledali stare škripave praktikable, na katerih bi naj izvajali Afriko. Vodka. Koncert zvečer uspeh na celi črti, v pivnici smo proslavili skupni uspeh in sanjali o skupni turneji po Japonski. Skaza praznovala 40-ko. Naslednji dan nas je večji del PJ-evcev zapustil in odletel na rodno grudo, mi (14) pa zamenjali lokacijo. Namesto hotela, ki so nam ga pozabili rezervirati smo to noč prespali v pisarni od Mansound managerja. Pa kaj boš drugega, kot da se samo smejiš vsemu? :) No, še prej smo šli v mesto in Skazo presenetili s torto. Pridemo domov in opazimo, da smo sami sebe zaprli iz pisarne. Čakali na pomoč do polnoči. Nekaj ur bili klošarji v Kijevu. S prsti pojedli torto in poplaknili z vodko. Prišel je odrešitelj in nam dejal "I'm škokt!". Smeh in zabava v pisarni. Spali kot sardine. Naslednji dan končno dobili sobe. Ogled prelepih cerkva v dežju. Žur v sobi do jutra. Vodka in ukrajinska okrogla miza. Naslednje jutro šli na Andreevsky Spusk, nakupovat suvenirje. Kupil Petruško. Podobno babuški, le da gre za celo družino in lepše porisano. Šli v gostilno in zvrcnili 4 vodke in bili priča delavskemu uporu, šli ven in se vrnili nazaj v isti lokal na še dve (vodki). Šli Dominiku po petruško za sestro in se vrnili še na eno vodko. Smeh in petje na ulici. Zvečer šli v kijevski balet, gledat Carmen in Seherezado. Bilo lepo, nekaj posebnega. Za tem pa pičili na obrobje mesta v ukrajinski disco z glasbo iz 80-ih let. Po poti izgubili Skazo. Modern talking po rusko. Managerja smo zaprosili, da so nam vrteli angleške komade. Plesali pozno v noč. Domov se vrnili s taxiji. Let v Slovenijo bil prijeten, dokler pred nami ni po tleh bruhnil do kome pijan Rus in v avijonu ni malce drugače zadišalo. Ampak čemu bi se pritoževali, če smo se pa imeli tako lepo. Lepo ukrajinsko. Vodka za vse! :)

Vokal Xtravaganzza 2008

V življenju pridejo trenutki, ko presenetiš samega sebe. Upal sem si, vzel sem mikrofon v svoje roke in zapel tisočim ljudem. Ponosen sem nase in neizmerno hvaležen PJ čehom, za vse kar so. Brez njih mi to ne bi uspelo. Pärty!

Misel dneva

"Delaj dobro in dobro se ti bo godilo!"

Če ti kaj ni všeč, ne razmišljaj v smeri, kako bi to lahko na grd način spremenil, pač pa bodi ponosen, da ti razmišljaš drugače. Poveličaj svojo pozitivno energijo nad vse in nobena slaba stvar ti več ne bo mogla do živega.

Filozof TC :)

Vabljeni na otvoritev PJ fotorazstave

Vsi PJ fani ste vljudno vabljeni na otvoritev fotografske razstave Irene Herak (http://minutainmanj.blogspot.com/) z naslovom »Perpetuum Jazzile OSEBNO« v četrtek, 9. oktobra 2008, ob 20. uri v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Razstava, ki bo javnosti brezplačno na ogled do torka, 14. oktobra, skozi objektiv obeležuje 25. obletnico energičnega življenja Perpetuum Jazzile na odru in izza njega.

Po koncu razstave bo 79 fotografij Irene Herak romalo na dobrodelno dražbo, ki se bo prek spleta odvila predvidoma od konca oktobra in do 8. novembra 2008, prve obletnice smrti našega Robija Mlinarja – Bassota. Izkupiček spletne dražbe bo namenjen društvu za Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB), ki se bori za osveščanje javnosti o omenjenih boleznih in nevarnostih rakavih obolenj, ki se iz teh bolezni razvijejo. Več o tem kmalu .......

Nasvidenje na otvoritvi!

Gardaland pred tremi tedni

Prvič življenju sem obiskal Gardaland in bilo je pärty. Ni boljšega, ko vse naprave delajo, ni enoinpolurnih čakalnih vrst, ker ljudi dež razžene, do kosti si premočen, tvoja palerinca pleše v ritmu vetra, od silne hitrosti ti pa dežuje kar vodoravno v ksiht. Juuuuuhej .... adrenalina trojna doza. Pa še družba je bila taprava ...

Moj življenjepis

Pred skoraj tremi leti so me zaposlili v Formitasu. Eden od razlogov je bil tudi moj življenjepis, kjer sem se odločil, da se ločim od povprečja in naredim nekaj povsem drugačnega. Ker kdor ne reskira, ne profitira. ;)

*****

Prednostna cesta z ovinki v levo, včasih desno, nikoli STOP!
Predor z enim vhodom ter mnogimi izhodi.
Komedija in akcija v enem, nikoli drama.
Žirafa, ki pozorno opazuje svet.

Tomaž Cör,

alias Wolfgang Fredi Amadeus Miler,
rojen 5.6.1978
v deželi, kjer si preteklost in prihodnost gradita avtocesto.
V očesu kure odraščal, si tam izostril vid.

Z veliko žlico zajel pogum, uspešno opravil maturo ter odhitel v svet.
No ja, v Ljubljano.
Se (začasno) zresnil in ljudem nakladal:

V teh dneh/tednih zaključujem študij politologije na FDV-ju, smer Analiza politik in javna uprava. Tema moje diplomske naloge se glasi: Vrednotenje vladne komunikacijske strategije ob prevzemu evra.

...ter dodal...

Ob raznih priložnostnih delih v času študija sem največ izkušenj pridobil s prakso na oddelku za informiranje Državnega zbora RS ter kot dvoletni vodja projekta Dom & oprema pri še danes največjem nepremičninskem portalu na slovenskem spletu – SLONEP.NET. Veliko mojih idej smo uporabili in razširili na vse segmente projekta. Svoje kreativnosti zaradi načina dela nisem mogel popolnoma izraziti, zato smo se razšli. V zadnjih dveh letih sem bil dejaven še pri nekaj manjših www projektih, s pomočjo katerih sem dojel, kako pomembna je dobra informacija, locirana na pravem mestu in ob pravem času. Rad bi še dodal, da sem vsa ta leta …

"STOP! Ne govori več!"

Spreche ich Deutsch? Jawohl!!! Sogar sehr gut, wenn sie mich fragen.
"What percentage of the world's population you think speaks English?"
Sanja se mi ne, za sebe in Mišo Novak vem, za druge (še) ne.
Lahko pa izvem. 'mam Google! ;)

Skratka…

…odprt za nove zadeve
…večen optimist
…velik estet
…zagnan
…hitro učljiv
…zmeraj kreativen
…in z veseljem koristen!

That's me - T. C.

Madonna v živo

Mnenje, s katerim se povsem strinjam:

"Z gotovostjo lahko trdimo, da ima absolutna kraljica popa najboljši šov, najboljši zvok in je verjetno telesno najbolje pripravljena izmed vseh entertainerjev. Kot da želi pokazati, da je na svežo Abrahamovko treba računati tudi v prihodnje, saj na odru, kljub niti desetim stopinjam nad ničlo, izvaja sapojemajoče akrobacije, ki se jih ne bi sramovala marsikatera najstnica in kvazi naslednica, katere vse – od prve do zadnje - pokosi v komadu »She's not me!«, čeprav nekaj manevrskega prostora pušča za Britney Spears, ki jo botrovsko povzdigne nazaj na sceno. Precej pa peša njen vokal, ki ga ni oz. tisto kar je, ni omembe vredno. In ravno ta črna pika pokvari ves cirkus, ki košta nekaj čez 3.5 milijone evrov. Poglejte v našem videu!"

Vir: www.izklop.com

Stavek, ki me je ganil ...

Danes sem od prijateljice prejel enega tistih verižnih PPS-ev, ki jih marsikdo ne mara, ker se ponavljajo ali pa po nepotrebnem bremenijo poštni predal. Pri meni ne drži ne eno ne drugo. Rad pogledam tovrstne priloge, ker vem, da se v njih skrivajo misli, ki mi lahko širijo horizont, saj so v njih besede (citati), ki so jih napisali veliki ljudje. PPS, ki sem ga prejel je bil na temo prijateljstva, vseboval pa je eno najlepših izpovedi prijateljstva/ljubezni, kar sem jih kdaj slišal:

"Če boš ti živel/a 100 let, hočem jaz živeti en danj manj, ker mi tako nikoli ne bo treba živeti brez tebe."

Gremo volit!

Bodimo vzgled in uveljavimo svojo volilno pravico. Pojdimo volit to nedeljo.

Ker kdor ne voli, nima pravice šimfat čez sistem v katerem bo živel naslednja 4 leta. :)

Vsak glas šteje!

Politolog partyglaž :)

The Bucket List

Če bi ti rekli, da ti je preostalo le še slabo leto, kaj bi storil? Obžaloval sam sebe in svoje napačne odločitve ali pa iz tega kar ti je preostalo naredil največ? Gledal sem krasen film, ki mi je dal misliti. Življenje je prekratko, da ne bi uživali vsak trenutek, ki nam je dan.

Zato si ustvarite seznam želja, ki si jih v tem življenju želite uresničiti in veselo na delo. Ustvarite si svoj Bucket List.

Vedi, Maria

Ujeti smo v lastno svobodo. Sami si postavljamo meje, za katerimi mislimo, da nič ne obstaja. Razmišljamo človeško, čeravno v sebi nosimo božanstvo ...

Nim 8 min VOL.2

Odlična hrana, pa še za zabavo skos poskrbijo. Trenutno moja najljubša restavracija. :)))

Priključitev Prekmurja Sloveniji

Bil je dela prost dan, Marijin dan. Vstali smo in se odpeljali Gradu na Goričkem. Lepo jih je bilo spet vse videti, moje domače. Špricer, vmes kaka vodka in veliko smeha. Pot do strica na hribu je bila zabavna. Kupil sem si kavbojski klobuk, tako za štos. Zakaj si ga pa naj ne bi, če me je pa klical. Nisem bil edini, kupili smo si jih kar vsi, različnih barv. Meso z žara, harmonika, zabav s prijatelji in družino. Zvečer pa na veselico. Tanja Žagar je pela "tiho tiho čas beži". Množica bila navdušena. Z mamo sva se vrtela. Sem bil edini kavboj na plesišču. Še trije sedeli za mizo. Zajela nas je toča po poti domov. Ni bilo prijetno. Ampak smo imeli srečo. Nekateri je žal niso imeli. V soboto so se oblekli fency, kajti prvič sem šel v živo na proslavo ob priključitvi Prekmurja Sloveniji. Bilo mi je všeč. Jara raja so nastopili in France Marolt. Po proslavi sem jim šel čestitat, Petro objel. In fešta se je pričela. Do polnoči smo vsi bili na pogostitvi, še Janša in Türk. Zakaj pa ne bi šli v diskač? In smo šli. Po poti smo se še ustavili v enem lokalu. Zelo sem se poštekal z bodočo poslanko, vsaj jaz mislim, da ji mo uspelo. Kandidira. Vpili smo in plesali v Spartacusu. Znani obrazi, Ceca poj poj! Plesali smo do konca. S parimi javnimi uslužbenci in nastopajočimi smo zunaj poslušali še kaseto ali dve, ne vem več točno. Ma ne gremo še domov! Daj gremo v dijaški dom, tam mi presmimo. In smo šli. Improvizacija ob harmoniki do jutra. Ob devetih sem že bil v postelji. :)

Rafting na Kolpi ni neumen!

V petek po službi je deževalo kot iz škafa. S Kodrekovo sva stala pod balkonom na Dunajski in čakala, da naju Swed in Furc pobereta. V Ivančni smo se ustavili na kebabu. Enkrat ga morem probat, ker je bojda izjemen. Stock-colle v Podzemlju pri Kozariču so bile kar močne. Poslušali smo dve kaseti. :) Še isti večer so se nekateri vrgli v Kolpo, ostali nadaljevali s stock-collo. V soboto smo šli kampirat v Spodnje Radence. "Nočemo biti v dveh čolnih, bodimo raje skupaj v enem velikem!" je bila naša odločitev. Lastnik nas je odpeljal po vzporedni cesti proti toku in spuščali smo se skoraj ves dan. Veliko smeha, metanja v vodo. Še kanister je plaval z nami. Po poti smo se ustavljali, mahali ostalim, z njimi peli. Brzice so bile zabavne. Parkrat smo nasedli, gumijasti čoln je ob dotiku s skalo rekel: "Iiiiiiiiiv!" Preposlušali smo še par kaset, vse so nas razveselile. :) Zvečer smo grilal, igrali mau-mau in spoznal prijetno družbo. Spet smo peli. Njihove borovničke so bile dobra sprememba. Zjutraj smo se spet vlegli v Kolpo, odnašala nam je mačka. Obiskal sem kravice in jim želel dober tek. Slama jim je teknila. Stal sem v Kolpi in poslušal njeno žuborenje, gledal sem ples gozda v vetru. Poslušanje kaset ti včasih odpre nova obzorja. :) Popoldan smo šli na odlično pizzo in nazaj v Ljubljano.

Neumno bi bilo ostati doma.




To, da nismo s sabo vzeli fotoaparata, je bilo neumno! Na srečo je pa Swed imel mobitel vzel s sabo. Fenks!

Sex and the City

Ja, priznam, šel sem ga pogledat in užival 100 na uro. Kako sem se pa ob gledanju tega filma smejal, pa to ne moreš verjet. Trenutki, ko enostavno ne paziš na tonaliteto svojega glasu in se režiš do solz. Te babe so tako odfukane, vsaka zase, hudoooo. Carice!!!

Film priporočam vsakomur, ki je neobremenjen s sabo in z družbo. Naj vas ne vodijo stereotipi. Ja, res je, v njem je sicer veliko kiča, hkrati pa tudi veliko resničnega življenja.

Najljubši prizor: Charlottino popudinganje pred ostalimi tremi (bwahahahahahahahaha ...)

Najljubši lik: Samanthin kuža (bwahahahahahahahahaha....)

Narnia

Že zelo dolgo v kinu nisem užival, kot ob tem filmu. Prvega dela sploh nisem gledal, pa sem takoj vedel za kaj gre, trepetal s protagonisti, ko so bili v nevarnosti in se smejal z njimi, ko so doživljali lepe trenutke. Priporočam vsakemu. Na koncu pa je zazvenel še uradni soundtrack The Call (Regina Spector) in dvorano sem zapustil s kurjo poltjo ...

Pärty anketa

Na svojem blogu sem uvedel novo rubriko - pärty anketa. :))) V njej boste lahko odgovarjali na malce drugačna vprašanja, kot ste jih vajeni. Tako me trenutno zanima pri kaki "za marsikoga brezvezni" stvari bi sodelovali, brez pomisleka.

V sodobnem svetu vse preveč hitimo, pri tem si pa ne vzamemo časa za trenutke, ki naše življenje delajo veličastno. Zakaj ne moremo biti večno otroci? Nam je to kdo prepovedal ali smo si kar sami?

Mogoče bi pa trebalo organizirati kake pärty tečaje, kjer bi počeli vse to in še več. Se nasmejali do solz, v vsakdan pa se vrnili duševno spočiti.

Ima še kdo kak predlog kaj vse bi na pärty tečajih počeli? :)

Sever in Jug

Hvaležen sem tem velikim ljudem, ki jim je mati narava dala ta dar, da ustvarjajo mojstrovine. Pesmi, ki imajo moč v trenutku obuditi spomine na prelepe čase brezskrbnega otroštva. Spomnim se vsakodnevnega pričakovanja, prijetnega druženja ob televizijskem zaslonu in vonja poletnih noči. Bilo je res lepo.

Pa vendar me včasih zagrabi, da bi kričal. Zakaj je vse tako minljivo? Zakaj so le spomini tisto, kar nam ostane? Kako naj maksimalno uživam v sedanjosti, za katero vem, da bo enkrat le lep spomin? Kako naj ljudem okrog sebe dopovem, da se obremenjujejo z nepomembnostmi?

Osrič z zelenjao

Pärtyglaž priporoča! Nasproti železniške postaje stoji ena majhna kitajska fast food restavracija, z imenom nim 8 min. Postrežba je vselej nasmejana in prijazna, hrana je odlična, hitro te postrežejo, povrh vsega te pa še zabavajo ...

Živi in pusti živeti

... je fraza, ki mi je zelo pri srcu, saj opisuje dan, ki bo zemljo spremenil v nebesa.

To bo dan, ko bo človek dojel, da je najbolj srečen lahko le, če vsem drugim privošči isto.

Nuška: Noč ljubavi

Če Slovenske založbe ne zna ceniti izjemnih talentov, so si sami krivi! V tujini na srečo takih glasov ne spustijo iz rok. Bravo Nuška, daj vsem po p....! ;)

We belong

Na body attacku imamo pri eni vaji tale komad, seveda up beat verzijo. Pesem mi je tako lepa, da jo enostavno morem dat na svoj blog. Ko si ves prešvican, zadihan in te vse boli, iz sebe potegneš še zadnje moči in s petjem (beri: kričanjem teksta) zdržiš do konca. Ker veš, da delaš nekaj dobrega za telo. In dušo.

Mama e papa in Pari ...

Ob 30. obletnici poroke so ju njuni sinovi poslali na romantično potovanje. Kot izgleda uživata. ;)