Ujeti smo v lastno svobodo. Sami si postavljamo meje, za katerimi mislimo, da nič ne obstaja. Razmišljamo človeško, čeravno v sebi nosimo božanstvo ...
četrtek, 28. avgust 2008
četrtek, 21. avgust 2008
petek, 15. avgust 2008
Priključitev Prekmurja Sloveniji
Bil je dela prost dan, Marijin dan. Vstali smo in se odpeljali Gradu na Goričkem. Lepo jih je bilo spet vse videti, moje domače. Špricer, vmes kaka vodka in veliko smeha. Pot do strica na hribu je bila zabavna. Kupil sem si kavbojski klobuk, tako za štos. Zakaj si ga pa naj ne bi, če me je pa klical. Nisem bil edini, kupili smo si jih kar vsi, različnih barv. Meso z žara, harmonika, zabav s prijatelji in družino. Zvečer pa na veselico. Tanja Žagar je pela "tiho tiho čas beži". Množica bila navdušena. Z mamo sva se vrtela. Sem bil edini kavboj na plesišču. Še trije sedeli za mizo. Zajela nas je toča po poti domov. Ni bilo prijetno. Ampak smo imeli srečo. Nekateri je žal niso imeli. V soboto so se oblekli fency, kajti prvič sem šel v živo na proslavo ob priključitvi Prekmurja Sloveniji. Bilo mi je všeč. Jara raja so nastopili in France Marolt. Po proslavi sem jim šel čestitat, Petro objel. In fešta se je pričela. Do polnoči smo vsi bili na pogostitvi, še Janša in Türk. Zakaj pa ne bi šli v diskač? In smo šli. Po poti smo se še ustavili v enem lokalu. Zelo sem se poštekal z bodočo poslanko, vsaj jaz mislim, da ji mo uspelo. Kandidira. Vpili smo in plesali v Spartacusu. Znani obrazi, Ceca poj poj! Plesali smo do konca. S parimi javnimi uslužbenci in nastopajočimi smo zunaj poslušali še kaseto ali dve, ne vem več točno. Ma ne gremo še domov! Daj gremo v dijaški dom, tam mi presmimo. In smo šli. Improvizacija ob harmoniki do jutra. Ob devetih sem že bil v postelji. :)
torek, 12. avgust 2008
Rafting na Kolpi ni neumen!
V petek po službi je deževalo kot iz škafa. S Kodrekovo sva stala pod balkonom na Dunajski in čakala, da naju Swed in Furc pobereta. V Ivančni smo se ustavili na kebabu. Enkrat ga morem probat, ker je bojda izjemen. Stock-colle v Podzemlju pri Kozariču so bile kar močne. Poslušali smo dve kaseti. :) Še isti večer so se nekateri vrgli v Kolpo, ostali nadaljevali s stock-collo. V soboto smo šli kampirat v Spodnje Radence. "Nočemo biti v dveh čolnih, bodimo raje skupaj v enem velikem!" je bila naša odločitev. Lastnik nas je odpeljal po vzporedni cesti proti toku in spuščali smo se skoraj ves dan. Veliko smeha, metanja v vodo. Še kanister je plaval z nami. Po poti smo se ustavljali, mahali ostalim, z njimi peli. Brzice so bile zabavne. Parkrat smo nasedli, gumijasti čoln je ob dotiku s skalo rekel: "Iiiiiiiiiv!" Preposlušali smo še par kaset, vse so nas razveselile. :) Zvečer smo grilal, igrali mau-mau in spoznal prijetno družbo. Spet smo peli. Njihove borovničke so bile dobra sprememba. Zjutraj smo se spet vlegli v Kolpo, odnašala nam je mačka. Obiskal sem kravice in jim želel dober tek. Slama jim je teknila. Stal sem v Kolpi in poslušal njeno žuborenje, gledal sem ples gozda v vetru. Poslušanje kaset ti včasih odpre nova obzorja. :) Popoldan smo šli na odlično pizzo in nazaj v Ljubljano.
Neumno bi bilo ostati doma.



To, da nismo s sabo vzeli fotoaparata, je bilo neumno! Na srečo je pa Swed imel mobitel vzel s sabo. Fenks!
Neumno bi bilo ostati doma.



To, da nismo s sabo vzeli fotoaparata, je bilo neumno! Na srečo je pa Swed imel mobitel vzel s sabo. Fenks!
sreda, 6. avgust 2008
Sex and the City
Ja, priznam, šel sem ga pogledat in užival 100 na uro. Kako sem se pa ob gledanju tega filma smejal, pa to ne moreš verjet. Trenutki, ko enostavno ne paziš na tonaliteto svojega glasu in se režiš do solz. Te babe so tako odfukane, vsaka zase, hudoooo. Carice!!!
Film priporočam vsakomur, ki je neobremenjen s sabo in z družbo. Naj vas ne vodijo stereotipi. Ja, res je, v njem je sicer veliko kiča, hkrati pa tudi veliko resničnega življenja.
Najljubši prizor: Charlottino popudinganje pred ostalimi tremi (bwahahahahahahahaha ...)
Najljubši lik: Samanthin kuža (bwahahahahahahahahaha....)
Film priporočam vsakomur, ki je neobremenjen s sabo in z družbo. Naj vas ne vodijo stereotipi. Ja, res je, v njem je sicer veliko kiča, hkrati pa tudi veliko resničnega življenja.
Najljubši prizor: Charlottino popudinganje pred ostalimi tremi (bwahahahahahahahaha ...)
Najljubši lik: Samanthin kuža (bwahahahahahahahahaha....)
petek, 1. avgust 2008
Narnia
Že zelo dolgo v kinu nisem užival, kot ob tem filmu. Prvega dela sploh nisem gledal, pa sem takoj vedel za kaj gre, trepetal s protagonisti, ko so bili v nevarnosti in se smejal z njimi, ko so doživljali lepe trenutke. Priporočam vsakemu. Na koncu pa je zazvenel še uradni soundtrack The Call (Regina Spector) in dvorano sem zapustil s kurjo poltjo ...
Naročite se na:
Komentarji (Atom)

