ponedeljek, 7. januar 2008

You're frozen when your heart's not open ...

Ko sva se spoznala, je med nama vladala precej velika napetost, potem sva se pa počasi navadila eden na drugega in začela živeti vsak po svoje. Ona me ni motila, jaz ji pa tudi nisem posvečal kake posebne pozornosti, ker sem imel itak veliko drugega dela. Videvala sva se samo še zvečer ali zjutraj v kopalnici.

Kar naenkrat pa je to sožitje preraslo v zajedalstvo. Začela mi je težit, se šopirit in redit, svoje nezadovoljstvo pa prenašat name, kar mi pa seveda sploh ni bilo všeč.

Ločitev s tekočim dušikom je bila boleča in pekoča, pa vendar prava odločitev. Ko enostavno več ne gre, zakaj bi se človek še naprej matral.

Bradavica na peti, adijos! :)

7 komentarjev:

ursa pravi ...

lol ...tole je pa blazno simpatičen post ... prikliče nasmešek :)

Anonimni pravi ...

Ahaha, super! :D Zapisano in to, da je konec "ljubezni". :)

T.C. pravi ...

Saj veš, brezveze se matrat, če ne gre. ;)

Kuka pravi ...

Joooj Crčk....js se tut kr ne morm ločt od njih...packezajedalske...bom šla pa pomoje kmalu po tvojih stopinjah...=D moo

Irena pravi ...

bravo, party! ponosna nate! a si sel tud do biljane na pedikuro? ;-)

T.C. pravi ...

@Kuka: Ja, je najboljš, veš. Kar povej, ti dam cifro od dermatologa, pa se naročiš. Pärty!

@Ki-wi: Ma ne. Mi je na dan posega poslala SMS, da ima angino, pa sva tretmant prestavila na februar. :)

Sašo Vrabič pravi ...

Haha, lepo napisano, kot znaš leti. Ja, bradavico sem pred kratkim imel tudi sam na notranji strani prsta na roki. Me je motila za umret, tako da nisem mogel prstov v pest stisnit, pa sem si limono gor kapljal in jo nekajkrat ostrigel s škarjicami, pa je zginila v manj kot mesecu dni. Mogoče je želja, da izgine bila tako velika, da je skoraj popolnoma izginila.