30 let je odkar sta si moja starša izrekla večno zaobljubo, kar smo seveda temu primerno proslavili. So pa taka družinska srečanja velika in redka priložnost, da ljudem, ki jih izredno ceniš, to daš na poseben način tudi vedeti. Zato sem kot najstarejši sin seveda imel manjši govor:"Dragi ati, draga mamica.
Vajina skupna knjiga življenja je obrnila svoj trideseti list. List, na katerem niso zapisani lepi ali malce manj lepi spomini, pač pa ga krasijo besede zahvale. To je trenutek, ko mi, vajini sinovi, rečemo HVALA za vso ljubezen, ki nam jo ves čas izkazujeta, HVALA za vso podporo pri še tako banalnih zadevah, ki nam jo ves čas namenjata in HVALA za občutek varnosti, ki ga že vse svoje življenje čutimo v svojih srcih.
Vedita, da vaju imamo neizmerno radi in da smo ponosni, ker že od nekdaj vemo, da resnična brezpogojna ljubezen res obstaja, saj jo iz dneva v dan dokazujeta naša starša.
Zato v tem trenutku dvignimo svoje kozarce in nazdravimo tej lepi zgodbi, ki ima pred sabo še ogromno nepopisanih listov."
In sledilo je cingljanje kozarcev, objemi ter seveda darjiiiiilaaaaa. :)
1 komentar:
Minka in Milan, čestitam! :) Cöri ste prave face (enga sicer ne poznam, sam pomoje ni švoh) :)
Objavite komentar