Rafting na Kolpi ni neumen!

V petek po službi je deževalo kot iz škafa. S Kodrekovo sva stala pod balkonom na Dunajski in čakala, da naju Swed in Furc pobereta. V Ivančni smo se ustavili na kebabu. Enkrat ga morem probat, ker je bojda izjemen. Stock-colle v Podzemlju pri Kozariču so bile kar močne. Poslušali smo dve kaseti. :) Še isti večer so se nekateri vrgli v Kolpo, ostali nadaljevali s stock-collo. V soboto smo šli kampirat v Spodnje Radence. "Nočemo biti v dveh čolnih, bodimo raje skupaj v enem velikem!" je bila naša odločitev. Lastnik nas je odpeljal po vzporedni cesti proti toku in spuščali smo se skoraj ves dan. Veliko smeha, metanja v vodo. Še kanister je plaval z nami. Po poti smo se ustavljali, mahali ostalim, z njimi peli. Brzice so bile zabavne. Parkrat smo nasedli, gumijasti čoln je ob dotiku s skalo rekel: "Iiiiiiiiiv!" Preposlušali smo še par kaset, vse so nas razveselile. :) Zvečer smo grilal, igrali mau-mau in spoznal prijetno družbo. Spet smo peli. Njihove borovničke so bile dobra sprememba. Zjutraj smo se spet vlegli v Kolpo, odnašala nam je mačka. Obiskal sem kravice in jim želel dober tek. Slama jim je teknila. Stal sem v Kolpi in poslušal njeno žuborenje, gledal sem ples gozda v vetru. Poslušanje kaset ti včasih odpre nova obzorja. :) Popoldan smo šli na odlično pizzo in nazaj v Ljubljano.

Neumno bi bilo ostati doma.




To, da nismo s sabo vzeli fotoaparata, je bilo neumno! Na srečo je pa Swed imel mobitel vzel s sabo. Fenks!