Vsak je sam

Vsi so s teboj, na vseh poteh,
kjer seješ smeh v siv dan brezbrižnežev,
kjer si izvir, omamno živ, neusahljiv,
za usta srečnežev, vsi so s tabo.

Ob tebi so, ko si obet,
ki da razcvet, vsem krošnjam upanja,
s teboj gredo, ko si vodnik, usode krik,
na točki vračanja, v svet veruješ,
vendar najmanjši že poraz
zna izvabiti dvoma glas.

Vsak je sam, ko ostane sam,
zdaj jaz, zdaj ti,
roke časa nam pletejo,
pajčevinasto nebo.

Duša je ptič brez kril,
ko življenje se dotakne dna,
proti soncu seže ta, ki zna
vstati sam, ko je sam.

Prijatelj moj, vsi bodo tam,
ko zmag pijan ne boš več, kar si bil,
svet bo s teboj celo takrat,
ko svoj propad na kredo boš zapil,
v zadnji noči,
ko spet bi rad verjel v ljudi,
dokler se jutro ne zbudi ...