Tema pred očmi. Vse, v kar smo verjeli, vse, za kar smo živeli, se je v trenutku sesulo, kot hišica iz kart. Boli z bolečino, ki jo nihče na tem svetu ne zna pozdraviti. Vsako jutro je streznitev, vsak beg misli odrešitev. Strah nas je dni, ki so pred nami, ker ne bodo taki, kot smo v sanjah jih živeli ...
Ker pa je življenje vseeno lepo in vse za nekaj dobro, se prej ali slej oči nazaj odprejo, temo izpred njih prežene svetloba, novo upanje, nešteto novih poti zažari v vsej svoji privlačosti. Razbili smo spiralo, v katero smo bili ujeti. Pravljica, katere suženj smo bili, se je razvodenela. Osvobodili smo svoje srce.
Lahko smo ponosni. Končno gremo naprej, močnejši in boljši, kot kadarkoli poprej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar