Bila si prva, ki si mi na moj zelo pomemben dan prišla nasproti s prešernim nasmehom ter me lepo pozdravila med Formitasovci. Imel sem kar malo treme, vendar ti si to nesigurnost s svojo prijaznostjo v trenutku odpihnila. V dveh letih sva postala izredno dobra sodelavca in še boljša prijatelja, ki sta skupaj počela marsikatero vragolijo. Čeravno naju včasih niso razumeli, nama je bilo važno, da se tisti trenutek midva zabavava. :) Sploh ne vem, kdo se bo zdaj z mano po nepotrebnem pačil ali pa brez razloga tekal po Formitasu in se smejal, kdo prepeval pesmi, ki jih nihče drug ne pozna in kdo bo zdaj kar naenkrat vstal od mize in z mano plesal kontra taktu glasbe iz radija?Ravno zato mi je danes toliko težje, ker vem, da Formitas zapušča eden od njegovih sončnih žarkov. Pa vendar ne bom žaloval, ampak se veselil zate in za tvojo novo pot. V življenju mora vsak človek storiti, kar misli, da je prav, predvsem pa, kar mu srce pravi, da je zanjga najboljše. Mnogi izmed nas si tega ne upamo, ti pa si zbrala korajžo in greš naprej, novim dogodivščinam nasproti. Kak prijatelj bi bil, če bi ti pri tem stal v napoto?
Zato Eva, naj tele besede ne bodo slovo, ker se nočem posloviti od tebe, pač pa en velik pärty vzklik zate, da v Indiji najdeš vse odgovore, ki jih iščeš in se kmalu vrneš nazaj k nam, ki te cenimo in imamo radi!
Eva, you're simply the best! ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar