20 let nekje je tega, ko se je skoraj vsak vikend v Cörovo grabo (tako jo kličejo domačini) v Otovcih na Goričkem naselil smeh otrok. Radi smo prihajali na obisk k babici in dedku, ker sta bila ljubezniva človeka z velikim srcem. Rada sta nas imela in mi njiju. Vsakokrat sta nam postregla z najslajšo šunko, zaseko in domačim črnim kruhom, kar sem jih kdaj v življenju jedel. Imela sta petelina, ki ni maral otrok in nas je vedno podil, ko nas je zalotil na dvorišču. Čeravno smo se ga bali, smo ga kljub temo vedno znova izzivali. Že takrat smo bili taki mali pärtyglaži. :) Stric pri sosednji hiši je imel koze, ki smo jih hodili gledat, božat in hecat z zelenimi vejami. Koze so obožavale zeleno listje in ga zelo rade jedle, zato so se vsakokrat zapodile k tistemu, ki je odtrgal kako vejo iz dreves. Joj, kako smešno je bilo gledati, ko je kdo izmed nas tekel z vejo po hribu in kričal, za njim pa 30 koz. To je bil naš adrenalinski kick ... podivjane koze in petelin. :)
Takih zgodb je miljon. Milijon lepih spominov, ki so moje otroštvo naredili tako lepo.
Babice in dedeka že dolgo ni več, domačija je zapuščena, smeh otrok pa je izginil. Nekdaj navihani smrkavci so postali odrasli ljudje, ki živijo svoje zgodbe in iščejo svojo popolno srečo.
Rad jih imam, zelo. Povezuje nas več kot prijateljstvo, nekaj, kar nam nihče ne more vzeti.
3 komentarji:
Ha ha! prou predstaulam si malega pärtyglaža kako teče po hribu in ga preganja 30 koz:)Drugace pa, taka srečanja so super! Jst zmeri ful uživam ko se usi skupi naberemo:)
joj, kok ste se mel fajn... jst pa skor nimam vec stikov s svojimi... partyglaz in 30 koz je blo pa neki ornk, ornk zanimivega... v to ne dvomim... bravo!!!
p.s:
joj, kako bi zdele jedla sunko in crnk kruh... mmmmm
o kok noro dobro!!
a to ste se zmenil, da ste se črtast oblekl?... :D
lp, Mojca
(www.myspace.com/mojcak)
Objavite komentar