Ja, bil sem v Argentini in Braziliji. Ja, spoznal sem veliko novega, doživel nore in nepozabne trenutke, ampak zame najpomembnejše so življenjske ugotovitve, do katerih sem se tekom popotovanja (voženj, letov) dokopal in ki bodo (upam) držale vso moje življenje.
Rio de Janeiro, prevetril si mi dušo in odprl nova okna, i love you for that!
Še se bova videla, takrat v spremstvu boljše polovice ...
5 komentarjev:
Na naslou objave bi pa lepo Mariova pesmca zdravn pasala. ;)
Lepo si tole spisal.
...ko sem zagledala tole (tvojo?) fotko so mi sle prov kocine pokonc...Brazil je namrec v mojem planu nekje za marec 2009 :)) ...ce ne bo kej vmes prislo...se mi pa zdi, da pri potovanjih je zmeri tko, da te zadeva drzi neki cajta...pol moras pa spet dat ruzak na ramo in it...tooooolk je se kvadratnih kilometrov sveta, iz katerih se lohk se toooooolk naucimo...
...kuk lpu napisu...se mi prou cmok naredu...res je bilo nekaj posebnega in želim, da bi vsak lahko doživel kaj takega...večkrat, ker marsikdo sploh ne ve, da je celo življenje njegova rutina...
...zate me pa ne skrbi...=D
=O
Res je Tomaž. Lepo si napisal to, sploh o rutinah. Lepo se je pravzaprav vrniti domov, videti kako neprometna je pravzaprav Ljubljana, kako je naše dojemanje gneče prenapihnjeno, kako smo v bistvu majhni in se brez posebnih razlogov razburjamo za malenkosti. Ja, to ponavadi prinesejo daljša potovanja drugam in težko je po nekaj dnevih iti na isti tir, odmisliti vse stvari, ki so se dejansko zgodile. Res so se zgodile, a ne?
joj,... party moj...res je.. vse kar si zapisal... in vesela sem, da sem del te zgodbe tudi jaz..
rio te pozdravlja v vsem svojem veseju in soncu!!!!!!!
DENGE!!!!!!!!!!!
Objavite komentar